Letni arhiv: 2025

Posnetki

Generatorji zgodb – Metka Sušec Ni me več strah (Hirondelle, 2024)

Objavljeno · Gabriela Babnik Ouattara

Generatorji zgodb: pogovor o romanu Metke Sušec – Ni me več strah (Hirondelle, 2024).
“Metka Sušec je napisala lep roman s pomenljivim naslovom Ni me več strah (Hirondelle 2024). Česa se ne boji več? Njena glavna junakinja Sara je polnokrvna gospa v zrelih letih, že dovolj obrušena oseba in, žal, tudi toliko ranjena, da ji ni treba nikomur polagati računov. Ne boji se življenja in gotovo ne človeške pritlehnosti. Drugače, življenje ima rada, vtis je, da se ima rada. Avtorica piše nežno, tenkočutno in natančno. Njen jezik je podroben, toda ne vsakdanje drobnjakarski. Lahko bi rekli, da je njeno pisanje kot filigransko tkanje: najsi gre za opise krasne narave, sploh ob Mediteranu in zlasti svetlobe, ali pa za orise ljudi, ki prihajajo naproti njeni glavni junakinji.” (Mimi Podkrižnik Tukarić)

NADALJUJTE Z BRANJEM
Polifonija, Panorama

Zadnja priložnost za ogled

Objavljeno · Mirjam Dular

Mirjam Dular v kratki zgodbi – Zadnja priložnost za ogled – piše o Zhang Wei in njegovi žena Li Mei, ki živita urejeno družinsko življenje v sodobni kitajski družbi, kjer je vsak dan natančno sprogramiran. Njuno jutro poteka v ustaljenem ritmu s tradicionalnim zajtrkom, usklajevanjem otroških obveznosti in ljubečo, a funkcionalno komunikacijo. Wei predlaga eksotično potovanje v evropsko »živo muzejsko državo«, a ga Mei zavrne – zaradi napornega življenjskega ritma, skrbi za otroke in nenaklonjenosti Zahodu. Odločita se, da bosta dopust preživela ločeno – on v Evropi, ona z družino na morju. Po vrnitvi Wei navdušeno deli svoje vtise, a je Mei z mislimi že drugje. Oba sta zadovoljna s svojimi odločitvami, a med njima ostaja tihi razkorak, simboliziran z novimi skodelicami brez zlate obrobe in darilom z enigmatičnim napisom: »Jutri bo naslednji dan.«

NADALJUJTE Z BRANJEM
Polifonija, Panorama

Včeraj bi jo morala spoznati (odlomek iz romana Ane Kalin, Hirondelle 2025)

Objavljeno · Ana Kalin

Roman Ane Kalin Včeraj bi jo morala spoznati (Hirondelle 2025) spremlja protagonistko Živo, Slovensko, ki se po osebnem in poklicnem razočaranju preseli na Nizozemsko. Tam skuša uresničiti dolgoletno sanje – odpre knjigarno. Po začetnem uspehu projekt začne pešati in Živa se spopada z občutki neuspeha, dvoma in osamljenosti, hkrati pa skuša najti nov smisel, prostor zase in svojo identiteto v tujini. Roman subtilno obravnava tematike begov pred samim seboj, iskanja pripadnosti, notranjih bojev ter razpoke med pričakovanji in realnostjo.

NADALJUJTE Z BRANJEM
Polifonija, Kritika

Tsitsi Dangarembga: To objokovano telo (Goga, 2024) – razpadajoča identiteta v ujetosti kolonialnih senc

Objavljeno · Maja Drolec

Maja Drolec v recenziji romana To objokovano telo pisateljice Tsitsi Dangarembga obravnava zgodbo protagonistke Tambudzai, ki se po vrnitvi v Zimbabve sooča z občutki razočaranja, izgube in razkroja identitete. Recenzija poudarja, kako roman skozi Tambudzaino osebno izkušnjo razkriva širše družbene probleme, kot so postkolonialna kriza, spolna neenakost in razslojevanje družbe. Drolec izpostavlja, da avtorica s subtilnim jezikom in introspektivno pripovedjo prikaže notranji boj posameznice, ki se trudi najti svoje mesto v svetu, ki ji ne ponuja opore. Roman tako predstavlja pretresljivo analizo osebne in kolektivne travme v sodobni afriški družbi.

NADALJUJTE Z BRANJEM
Panorama, Kolumna

It Ends With Us – ali pa tudi ne.

Objavljeno · Adriana Kuči

Adrianin zapis je močan in reflektiven esej o knjigi It Ends With Us Colleen Hoover, ki obravnava problematiko nasilja v partnerskih odnosih. Avtorica opozori, da zgodba sicer odpre pomembno temo, a jo predstavi nevarno zamegljeno – z razumevanjem storilca, estetizacijo nasilja in pomanjkanjem jasne obsodbe. Ob tem poudari, da ljubezen nikoli ne boli; če boli, ni ljubezen, temveč nasilje. Besedilo poziva k družbeni odgovornosti, jasni postavitvi mej in razgradnji sistemskih prepričanj, ki opravičujejo nasilje.

NADALJUJTE Z BRANJEM
Polifonija, Panorama

Smeh brez veselja: Med resničnostjo Gaze in Beckettovim odrom

Objavljeno · Husam Maarouf

Besedilo HUSAMA MAAROUFA raziskuje nenavadno prepletenost smeha in trpljenja v vojni Gaze, skozi prizmo filozofije in dramatike Samuela Becketta. V svetu, kjer življenje izgublja svoj smisel in telo postane lutka, ki ne more nehati gibati, se prebivalci Gaze odzivajo na uničenje in izgubo z grenko ironijo – s smehom, ki ni izraz sreče, temveč mehanizem preživetja. Smeh postane način, kako zaščititi svojo dušo pred propadom, izraz notranje svobode v času popolne nemoči. Tako kot pri Beckettovih likih, tudi v Gazi smeh služi kot edini upor proti absurdu obstoja.

NADALJUJTE Z BRANJEM
Polifonija, Panorama

Prstan

Objavljeno · Maja Drolec

Pripovedovalka se spominja družine s Krasa, zlasti najmlajše hčerke Metke, ki je bila ljubljenka svojih preprostih, a spoštovanih dolenjskih staršev. Njeni štirje bratje so uspešno študirali in se uveljavili v Ljubljani, Metka pa je ostala bolj svobodna in neukalupljena. Pripovedovalka se v mladosti zaljubi v enega od bratov, a ga kasneje vidi le še kot oddaljenega odraslega moškega. Metka je živela bolj neodvisno življenje, nekoč jo je pripovedovalka na Krku opazovala z njenim ljubimcem, kjer je Metka nosila prstan z rdečim kamnom. Nato pride do tragične nesreče: Metka umre v letalski nesreči na Korziki leta 1981, skupaj z 179 drugimi. Družini ostane le njen prstan.

NADALJUJTE Z BRANJEM
Poezija

Nekje vmes

Objavljeno · Slađana Vide

Pesmi S. Vide so zaznamovane s telesnostjo in visceralnostjo, ki ju zaznamuje uporaba konkretnih, pogosto brutalnih podob. Zdi se, da pesnica ne beži v abstraktno, temveč se ukoreninja v meso, v bolečino in v presunljivo konkretnost telesa. To spominja na senzibilnost nekaterih pisav, ki želijo iz telesa izpisati zgodbo – ne kot objekt, temveč kot izvor čustvene resnice.

Zaznati je tudi razpetost med hrepenenjem po povezanosti in neizogibno ločenostjo, izgubo. Ta notranja napetost ustvarja eksistencialno vzdušje, v katerem je ljubezen nekaj neulovljivega, skoraj okostenelega, zamrznjenega v času.
Pesmi vsebujejo tudi močno komponento izgube, vendar ne gre za patetično izgubo, temveč za subtilno kontemplacijo nad tem, kaj pomeni vztrajati v čustvu, ki ni več živo, a ni niti mrtvo – je kot ‘sploščen mesec’, tiha prisotnost v telesu. Takšna podoba je izredno močna, ker vsebuje tudi feministični moment – sprejemanje čustva kot nečesa, kar oblikuje subjekt, ne glede na njegovo funkcionalnost.

Tudi jezik je pogumen, predvsem zmožnost, da spregovori o bolečini, in da ne ostaja ujeta v klišejski patos. Potem pa je tu še narava, ki ni uteha, ampak skoraj nekakšen teritorij …

NADALJUJTE Z BRANJEM
Polifonija, Intervju

Med Divjim vrtom in knjigarno: zgodba o pripadnosti

Objavljeno · Gabriela Babnik Ouattara

V obsežnem in premišljenem pogovoru avtorica romana razgrne ozadje svojega ustvarjalnega procesa, ki temelji na natančnem raziskovanju in osebnih izkušnjah. Roman Včeraj bi jo morala spoznati (Hirondelle, 2025) se dogaja na Nizozemskem, saj je želela junakinji Živi omogočiti okolje, kjer je knjigarna s posebnim izborom knjig lahko preživela, obenem pa je avtorici to omogočilo poglobljeno raziskovanje nizozemske kulture, običajev in družbenih posebnosti.

Osrednje teme romana so iskanje pripadnosti, ustvarjanje skupnosti in soočanje z nevidnimi, a globoko vpetimi družbenimi neenakostmi, kot so spolna diskriminacija, rasizem in ekonomske stiske. Junakinja Živa se skozi razvoj svojega posla – knjigarne – hkrati bori za osebno svobodo, iskanje korenin in notranjo spravo s preteklostjo.

Posebno pozornost namenja avtorica vprašanjem spolne in rasne identitete, mikrorasizmu ter premisleku o pomenu vključevanja in tolerance v sodobni družbi. S pomočjo stranskih likov, kot sta Dobru in Beatrix, roman odpira teme o moči skupnosti, povezanosti z naravo ter osebni svobodi.

V romanu Včeraj bi jo morala spoznati se subtilno prepleta tudi tema hrane kot užitka in odpora ter vloga umetnosti, branja in pisanja pri gradnji identitete. Erotični prizori so zapisani občutljivo, brez samocenzure, a z jasno zavestjo o še vedno prisotnih družbenih predsodkih.

Intervju razkriva tudi, da roman ne podaja preprostih odgovorov, temveč odpira prostor za razmislek o sodobnem svetu, kjer je komunikacija ključna za preseganje ločnic in gradnjo sočutnejše prihodnosti.

NADALJUJTE Z BRANJEM