Silva Batič Rožman izhaja iz konkretne življenjske izkušnje, ki jo postopoma razpira v širše vprašanje osebne integritete, pravičnosti in razmerij moči. Njeno pisanje zaznamujejo stvaren, neposreden jezik, psihološko opazovanje in izrazita potreba po razumevanju preteklih dogodkov. Posebej zanimivo je, da pripovedovalka tudi po časovni distanci ne more povsem razvozlati ravnanja ljudi, ki so odločilno vplivali na njeno življenje.
Arhiv značk: kratka zgodba
“Ivanka ni poznala take vrste bližine in pripadnosti. Odkar sva skupaj, se je zelo redko smejala. Kdaj sem jo nazadnje videl nasmejano?” (iz kratke zgodbe Lilijane Homovec)
