Arhiv kategorij: Panorama

“Skoraj izbrisana in skoraj odkrita: Iskanje Alife Rifaat”

Akra, maj 2021
Esej Sally Al Haq opisuje osebno in literarno potovanje pisateljice, ki je bila maja 2021 na rezidenci v Akri v Gani, v Knjižnici Afrike in afriške diaspore. Tam je odkrila delo skoraj pozabljene egiptovske pisateljice Alife Rifaat (rojena Fatimah Rifaat, 1930–1996), ki je bila v lastni državi cenzurirana, a mednarodno priznana. Rifaat je pisala o ženskih izkušnjah, seksualnosti, duhovnosti, patriarhalnem nasilju in podeželskem življenju v Egiptu. Njena proza je igriva, provokativna in globoko feministična.

Pisateljica razmišlja o literarnem izbrisu, patriarhatu in moči ženskih zgodb. Rifaat je z neolepšanim realizmom pisala o spolnem nasilju, dogovorjenih porokah, ženskih željah, čutnosti in družbeni represiji. V nekaterih zgodbah se pojavljajo tudi kvirovske in simbolične figure, kot je ljubezenska zgodba med žensko in kačo (džinom), ki izziva heteronormativne predstave.

Esej je tudi osebna refleksija o pomenu pisanja, spomina in literarne dediščine. Avtorica prek Rifaat odkrije del zamolčane zgodovine egiptovske literature in čustveno povezanost s preteklostjo, ki ji je bila odvzeta. Pisanje o Rifaat dojema kot upor proti izbrisu in dejanje odgovornosti.

Zadnja priložnost za ogled*

Mirjam Dular v kratki zgodbi – Zadnja priložnost za ogled – piše o Zhang Wei in njegovi žena Li Mei, ki živita urejeno družinsko življenje v sodobni kitajski družbi, kjer je vsak dan natančno sprogramiran. Njuno jutro poteka v ustaljenem ritmu s tradicionalnim zajtrkom, usklajevanjem otroških obveznosti in ljubečo, a funkcionalno komunikacijo. Wei predlaga eksotično potovanje v evropsko »živo muzejsko državo«, a ga Mei zavrne – zaradi napornega življenjskega ritma, skrbi za otroke in nenaklonjenosti Zahodu. Odločita se, da bosta dopust preživela ločeno – on v Evropi, ona z družino na morju. Po vrnitvi Wei navdušeno deli svoje vtise, a je Mei z mislimi že drugje. Oba sta zadovoljna s svojimi odločitvami, a med njima ostaja tihi razkorak, simboliziran z novimi skodelicami brez zlate obrobe in darilom z enigmatičnim napisom: »Jutri bo naslednji dan.«

Včeraj bi jo morala spoznati (odlomek iz romana Ane Kalin, Hirondelle 2025)

Roman Ane Kalin Včeraj bi jo morala spoznati (Hirondelle 2025) spremlja protagonistko Živo, Slovensko, ki se po osebnem in poklicnem razočaranju preseli na Nizozemsko. Tam skuša uresničiti dolgoletno sanje – odpre knjigarno. Po začetnem uspehu projekt začne pešati in Živa se spopada z občutki neuspeha, dvoma in osamljenosti, hkrati pa skuša najti nov smisel, prostor zase in svojo identiteto v tujini. Roman subtilno obravnava tematike begov pred samim seboj, iskanja pripadnosti, notranjih bojev ter razpoke med pričakovanji in realnostjo.

It Ends With Us – ali pa tudi ne.

Adrianin zapis je močan in reflektiven esej o knjigi It Ends With Us Colleen Hoover, ki obravnava problematiko nasilja v partnerskih odnosih. Avtorica opozori, da zgodba sicer odpre pomembno temo, a jo predstavi nevarno zamegljeno – z razumevanjem storilca, estetizacijo nasilja in pomanjkanjem jasne obsodbe. Ob tem poudari, da ljubezen nikoli ne boli; če boli, ni ljubezen, temveč nasilje. Besedilo poziva k družbeni odgovornosti, jasni postavitvi mej in razgradnji sistemskih prepričanj, ki opravičujejo nasilje.

Smeh brez veselja: Med resničnostjo Gaze in Beckettovim odrom

Besedilo HUSAMA MAAROUFA raziskuje nenavadno prepletenost smeha in trpljenja v vojni Gaze, skozi prizmo filozofije in dramatike Samuela Becketta. V svetu, kjer življenje izgublja svoj smisel in telo postane lutka, ki ne more nehati gibati, se prebivalci Gaze odzivajo na uničenje in izgubo z grenko ironijo – s smehom, ki ni izraz sreče, temveč mehanizem preživetja. Smeh postane način, kako zaščititi svojo dušo pred propadom, izraz notranje svobode v času popolne nemoči. Tako kot pri Beckettovih likih, tudi v Gazi smeh služi kot edini upor proti absurdu obstoja.

Prstan

Pripovedovalka se spominja družine s Krasa, zlasti najmlajše hčerke Metke, ki je bila ljubljenka svojih preprostih, a spoštovanih dolenjskih staršev. Njeni štirje bratje so uspešno študirali in se uveljavili v Ljubljani, Metka pa je ostala bolj svobodna in neukalupljena. Pripovedovalka se v mladosti zaljubi v enega od bratov, a ga kasneje vidi le še kot oddaljenega odraslega moškega. Metka je živela bolj neodvisno življenje, nekoč jo je pripovedovalka na Krku opazovala z njenim ljubimcem, kjer je Metka nosila prstan z rdečim kamnom. Nato pride do tragične nesreče: Metka umre v letalski nesreči na Korziki leta 1981, skupaj z 179 drugimi. Družini ostane le njen prstan.

ODMEVNA SMRT, Uredila in prevedla Batool Abu Akleen

Fatima Hassona je mlada palestinska pisateljica, fotografinja in novinarka, rojena v Gazi, kjer je tudi odraščala. Pred nekaj leti je diplomirala iz multimedije. Njene fotografije so bile razstavljene na številnih razstavah po svetu in objavljene v mednarodnih revijah.

Pred tremi dnevi, le nekaj ur po tem, ko sva se pogovarjali, sem prejela novico, da je bila Fatima ubita skupaj s svojo družino v letalskem napadu, ki je zadel njihovo hišo v soseski Al-Tuffah.

Fatima je — in nikoli ne bom o njej govorila v pretekliku — izjemno ustvarjalna, občutljiva oseba, polna energije in ljubezni. To lahko začutite v njenem pisanju in fotografijah. Nedavno se je zaročila in sanjala o tem, da bi si ustvarila družino, imela in vzgajala otroke. Z bolečino v srcu z vami delim svoje prevode njenih proznih in pesniških del — kajti njena želja je bila, da bi bila njena smrt ODMEVNA.
– (Batool Abu Akleen)

Svetloba v temi

Silva Batič Rožman piše o srečanju med slabovidno Betko in Galom. Betka mu z večerjo v temi dovoli vstopiti v svoj svet. Takrat se je v Galu nekaj premaknilo. »Slepota ni le izguba vida,« je pomislil, »je izguba prostora, razumevanje, toleranca.« Zelo subtilna, intimna zgodba z močnim družbenim sporočilom, da se je potrebno empatično vživljati v drugega. Silva Batič Rožman je postala prava mojstrica kratke zgodbe!