Arhiv značk: Tarkovski

Film, Panorama

Izgon: ni vse tako, kot se zdi! / النفي: ليس كل ما نراه كما يبدو لنا بالضرورة!

Objavljeno · Mahmoud Al Ghitany
Mahmoud Al-Ghitani je ugleden egiptovski pisatelj, novinar in filmski kritik, čigar delo se že več kot dve desetletji razvija na presečišču literature, filma in kulturne kritike. Diplomiral je iz arabskega jezika in islamskih ved na Fakulteti Dar al-Ulum Univerze v Kairu ter se uveljavil kot izrazit in prepoznaven glas sodobnega arabskega kulturnega prostora. Je ustanovitelj, lastnik in glavni urednik mesečne kritiške revije Naqd 21 ter izvršni urednik revije Caffeine. V svoji novinarski karieri je vodil kulturne redakcije pomembnih egiptovskih medijev ter sodeloval s številnimi časopisi in revijami po arabskem svetu. Al-Ghitani je posebej cenjen kot filmski kritik. Večkrat je sodeloval v komisijah za izbor filmov na Mednarodnem filmskem festivalu v Kairu ter na Mednarodnem festivalu dokumentarnega in kratkega igranega filma v Ismailii. Je član Mednarodne federacije filmskih kritikov FIPRESCI, Zveze egiptovskih pisateljev in PEN International. Kot pisatelj, kritik in gost redno sodeluje na knjižnih sejmih, literarnih srečanjih in filmskih festivalih v arabskem svetu in Evropi. Njegov obsežni opus vključuje romane, kratko prozo, literarno kritiko, kulturne intervjuje ter vrsto monografij o najpomembnejših avtorjih svetovne kinematografije. Med njegovimi literarnimi deli izstopajo romani Bitje samote in Vizualni kadri ter zbirki kratkih zgodb Trenutki, primerni za ubijanje in Nepripadnik. V svojih filmskokritiških knjigah se je posvetil ustvarjalcem, kot so Wong Kar-wai, Lars von Trier, Béla Tarr, Andrej Tarkovski, Andrej Zvjagincev in Mohamed Khan, s čimer je oblikoval enega izrazitejših kritiških opusov o sodobnem avtorskem filmu v arabskem jeziku. Za roman Vizualni kadri je leta 2012 prejel nagrado Sawiris za ustvarjalnost, eno pomembnejših egiptovskih literarnih priznanj, in sicer drugo nagrado za najboljše romaneskno delo v kategoriji mladih pisateljev. Pred tem je prejel tudi priznanje za svoje delo na področju filmske kritike. Za Al-Ghitanijevo pisanje je značilna izrazita občutljivost za razmerje med podobo in besedo, med posameznikom in družbenimi strukturami ter med umetnostjo in politično stvarnostjo. Njegova literatura in kritiško delo se medsebojno dopolnjujeta: film bere kot prostor mišljenja, literaturo pa kot način razpiranja tistih plasti družbe in posameznika, ki pogosto ostajajo zunaj vidnega polja.

Mahmoud Al-Ghitani bere Izgon Andreja Zvjaginceva kot tiho, vizualno izčiščeno pripoved o ljubezni, odtujenosti in nerazumevanju. Počasna kamera, svetloba, tema in religiozni simboli družinsko tragedijo spreminjajo v meditacijo o samoti in napačno razumljeni bližini.

NADALJUJTE Z BRANJEM