Silva Batič Rožman izhaja iz konkretne življenjske izkušnje, ki jo postopoma razpira v širše vprašanje osebne integritete, pravičnosti in razmerij moči. Njeno pisanje zaznamujejo stvaren, neposreden jezik, psihološko opazovanje in izrazita potreba po razumevanju preteklih dogodkov. Posebej zanimivo je, da pripovedovalka tudi po časovni distanci ne more povsem razvozlati ravnanja ljudi, ki so odločilno vplivali na njeno življenje.
