Arhiv avtorja: Mirjam Dular
Mirjam Dular v dvojezični zbirki kratkih zgodb Vzporedni svetovi/Parallel Worlds z izostrenim pesniškim posluhom in natančnostjo filmske kamere razpira prizore, v katerih se iz drobnih premikov – pogleda, besede, geste – rojeva drama moči.
Zbirka je del knjižne serije Sodobne zgodbe iz Slovenije, s katero želimo sodobno slovensko prozo približati bralstvu zunaj slovenskega prostora.
Mirjam Dular v recenziji Zapisano v romanu recenzira J. M. Coetzejev roman Disgrace, Vintage Books, London, 2000, ki ga je prebrala na letalu. Gre za zmagovalni roman Booker 1999, njegov avtor pa je tudi prejemnik Nobelove nagrade za literaturo 2003.
Mirjam Dular recenzira pesniško zbirko Radmile Petrović, ki velja za eno najprodornejših sodobnih srbskih pesnic. V svojih delih na preprost, neposreden in dokumentarističen način razkriva patriarhalne vzorce ruralnega okolja ter iz njih izpeljuje subtilne feministične poudarke. Zaradi razumljivosti, humorja in avtentične perspektive generacije, rojene v 90-ih, nagovarja širok krog bralcev ter je postala najbolje prodajana avtorica v Srbiji.
“Lani je bil v The Guardianu objavljen prispevek z naslovom Pet najboljših psiholoških grozljivk, ki so jih napisale ženske, ki navaja, da je v zadnjem desetletju prišlo do pravega razcveta psiholoških trilerjev avtoric, in to do te mere, da so si nekateri moški avtorji izmislili spolno nevtralne psevdonime, da bi pritegnili založnike in bralce. V izboru sta tudi Ni je več (angl. Gone Girl) (Mladinska knjiga, 2014) Gillian Flynn in Eileen, prvi roman Ottesse Moshfegh iz leta 2015, ki smo ga letos dobili tudi v slovenskem prevodu (Pivec, 2025). Moshfegh je prostodušno povedala, da je roman napisala z namenom, da postane uspešnica, pri tem je uporabila priročnik Alana Watta z naslovom The 90-Day Novel. Prvemu so sledili še trije romani, Domotožje po drugem svetu pa je njena prva in doslej edina zbirka kratke proze.” (Mirjam Dular v recenziji Svet, kot je)
Polifonija, Intervju
“Pisanje o starših je tudi pisanje o sebi / Writing about parents, writing about oneself”
Bosansko-ameriški pisatelj Aleksandar Hemon, znan po literarnem raziskovanju tem izgnanstva, identitete in spomina, v pogovoru z Mirjam Dular: .”Oba moja starša sta prebrala knjigo o njima. Videla sta, da je polna ljubezni do njiju in nista imela posebnih pripomb. Vedela sta, o čem pišem, in sta želela sodelovati. Bereta tudi romane in zgodbe ter sta od nekdaj ponosna na moje ustvarjalno delo in ga podpirata.”
“Razumem, o čem govori. Jančar gre še dalje. Pravi, da izginjanje literarnih besedil iz gledališča nadomešča vse pogostejša politična odrska (ali pa preprosta moralistična) agitacija, ki jo izvajajo igralci z mikrofoni v rokah.”
Mirjam Dular v recenziji o zbirki eseje Draga Jančarja: Drago Jančar: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi, Slovenska matica, 2024.
Ali je literatura danes sploh lahko v celoti neodvisna od politike? Je kdajkoli bila? Mar ni tudi v literaturi in v nje merjenju polno politike in “politike”? (Mirjam Dular v recenziji o zbirki esejev Draga Jančarja: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi, Slovenska matica, 2024.
Mirjam Dular v kratki zgodbi – Zadnja priložnost za ogled – piše o Zhang Wei in njegovi žena Li Mei, ki živita urejeno družinsko življenje v sodobni kitajski družbi, kjer je vsak dan natančno sprogramiran. Njuno jutro poteka v ustaljenem ritmu s tradicionalnim zajtrkom, usklajevanjem otroških obveznosti in ljubečo, a funkcionalno komunikacijo. Wei predlaga eksotično potovanje v evropsko »živo muzejsko državo«, a ga Mei zavrne – zaradi napornega življenjskega ritma, skrbi za otroke in nenaklonjenosti Zahodu. Odločita se, da bosta dopust preživela ločeno – on v Evropi, ona z družino na morju. Po vrnitvi Wei navdušeno deli svoje vtise, a je Mei z mislimi že drugje. Oba sta zadovoljna s svojimi odločitvami, a med njima ostaja tihi razkorak, simboliziran z novimi skodelicami brez zlate obrobe in darilom z enigmatičnim napisom: »Jutri bo naslednji dan.«
pesem iz pesniške zbirke Biotija