Arhiv avtorja: Mirjam Dular

Koliko resnice lahko človek prenese, ko gre za lastnega očeta?

Ko je govora o skritih kotičkih človeške duše, je Hertmans nedvomno mojster: zapiše tako neposredno in natančno, da zaboli, a ob tem ostane vsakokrat skrajno občutljiv in razumevajoč do lika, v katerega dušo se spušča, tudi ko nepoznane drobce zapolnjuje s svojo pisateljsko domišljijo. (dr. Mirjam Dular o romanu Stefana Hertmansa Vzpon, Beletrina 2024)

Esej planeta

Besedilo poveže literarno delavnico o esejih v Pisi s predavanjem Kare Wittman o »planetarnem eseju« in z Voyagerjevo zlato ploščo kot sporočilom človeštva drugim civilizacijam. Avtorica razmišlja, da je bila zlata plošča nekakšen multimedijski esej, vendar olepšan in premalo kritičen, saj zamolči zemeljske vojne, diskriminacije, pohlep in dvoličnost. Sklep besedila je otožen: če bi Zemlja danes pošiljala sporočilo v vesolje, bi moralo biti precej manj samozadovoljno in veliko bolj iskreno o stanju človeštva.

Hrepenenje

Mirjam Dular v dvojezični zbirki kratkih zgodb Vzporedni svetovi/Parallel Worlds z izostrenim pesniškim posluhom in natančnostjo filmske kamere razpira prizore, v katerih se iz drobnih premikov – pogleda, besede, geste – rojeva drama moči.
Zbirka je del knjižne serije Sodobne zgodbe iz Slovenije, s katero želimo sodobno slovensko prozo približati bralstvu zunaj slovenskega prostora.

Dekle frajer

Mirjam Dular recenzira pesniško zbirko Radmile Petrović, ki velja za eno najprodornejših sodobnih srbskih pesnic. V svojih delih na preprost, neposreden in dokumentarističen način razkriva patriarhalne vzorce ruralnega okolja ter iz njih izpeljuje subtilne feministične poudarke. Zaradi razumljivosti, humorja in avtentične perspektive generacije, rojene v 90-ih, nagovarja širok krog bralcev ter je postala najbolje prodajana avtorica v Srbiji.

Svet, kot je

“Lani je bil v The Guardianu objavljen prispevek z naslovom Pet najboljših psiholoških grozljivk, ki so jih napisale ženske, ki navaja, da je v zadnjem desetletju prišlo do pravega razcveta psiholoških trilerjev avtoric, in to do te mere, da so si nekateri moški avtorji izmislili spolno nevtralne psevdonime, da bi pritegnili založnike in bralce. V izboru sta tudi Ni je več (angl. Gone Girl) (Mladinska knjiga, 2014) Gillian Flynn in Eileen, prvi roman Ottesse Moshfegh iz leta 2015, ki smo ga letos dobili tudi v slovenskem prevodu (Pivec, 2025). Moshfegh je prostodušno povedala, da je roman napisala z namenom, da postane uspešnica, pri tem je uporabila priročnik Alana Watta z naslovom The 90-Day Novel. Prvemu so sledili še trije romani, Domotožje po drugem svetu pa je njena prva in doslej edina zbirka kratke proze.” (Mirjam Dular v recenziji Svet, kot je)