Arhiv kategorij: Intervju
Drugi Palestinski osvobodilni knjižni sejem (PLBF) bo med 17. in 19. oktobrom v Frankfurtu ponudil tridnevni program pogovorov, branj in delavnic kot alternativo uradnemu knjižnemu sejmu, ki vztraja pri povezavah z izraelsko državo. Dogodek, ki ga organizira skupnost Palestine Library, združuje umetnike, aktiviste in raziskovalce z vsega sveta v prostoru učenja, solidarnosti in upora.
Polifonija, Intervju
“Pisanje o starših je tudi pisanje o sebi / Writing about parents, writing about oneself”
Bosansko-ameriški pisatelj Aleksandar Hemon, znan po literarnem raziskovanju tem izgnanstva, identitete in spomina, v pogovoru z Mirjam Dular: .”Oba moja starša sta prebrala knjigo o njima. Videla sta, da je polna ljubezni do njiju in nista imela posebnih pripomb. Vedela sta, o čem pišem, in sta želela sodelovati. Bereta tudi romane in zgodbe ter sta od nekdaj ponosna na moje ustvarjalno delo in ga podpirata.”
Panorama, Intervju
O prevajanju kot spoju užitka in bolečine: maia tabet v pogovoru z Yasmeen Hanoosh
maia tabet in Yasmeen Hanoosh v pogovoru raziskujeta preplet jezika, kulture in identitete v prevajalskem delu, pri čemer poudarjata, da je za uspešen literarni prevod poleg jezikovne tudi nujna globoka kulturna usposobljenost. Tabet razmišlja o svoji jezikovni razcepljenosti med angleščino, arabščino in francoščino ter razlaga, kako je prevajanje zanjo postalo most do občutka celovitosti in načina, kako nagovoriti dušo bralca. Pogovor razkriva tudi vpliv kolonialne zgodovine, osebnih izkušenj in diglosije na njuno prevajalsko prakso ter podčrtuje, da pravila in tehnika niso dovolj brez estetske občutljivosti in notranje povezanosti z jezikom.
Polifonija, Intervju
Nazih Toubal, projektni vodja pri komunikacijski agenciji REVOLVE: »Sem proti mejam – a to ne pomeni, da sem proti identiteti«
»Do sredozemske regije se pogosto goji prav posebno nezaupanje. To se neposredno odraža v politikah. Politike postajajo vse bolj sovražne do mladih migrantov. Napadi nanje se stopnjujejo, kar se kaže tudi pri pridobivanju vizumov. O tem sem govoril tudi v Tirani.«
Z Eliane El Haber, članico Mladinskega svetovalnega odbora Anna Lindh Foundation (ALF, (Youth Advisory Council) sva spregovorili o njenem delu v ALF, o izzivih, ki jih opaža pri vključevanju mladih, ter o tem, kako vidi prihodnost medkulturnega sodelovanja v naši regiji.
V obsežnem in premišljenem pogovoru avtorica romana razgrne ozadje svojega ustvarjalnega procesa, ki temelji na natančnem raziskovanju in osebnih izkušnjah. Roman Včeraj bi jo morala spoznati (Hirondelle, 2025) se dogaja na Nizozemskem, saj je želela junakinji Živi omogočiti okolje, kjer je knjigarna s posebnim izborom knjig lahko preživela, obenem pa je avtorici to omogočilo poglobljeno raziskovanje nizozemske kulture, običajev in družbenih posebnosti.
Osrednje teme romana so iskanje pripadnosti, ustvarjanje skupnosti in soočanje z nevidnimi, a globoko vpetimi družbenimi neenakostmi, kot so spolna diskriminacija, rasizem in ekonomske stiske. Junakinja Živa se skozi razvoj svojega posla – knjigarne – hkrati bori za osebno svobodo, iskanje korenin in notranjo spravo s preteklostjo.
Posebno pozornost namenja avtorica vprašanjem spolne in rasne identitete, mikrorasizmu ter premisleku o pomenu vključevanja in tolerance v sodobni družbi. S pomočjo stranskih likov, kot sta Dobru in Beatrix, roman odpira teme o moči skupnosti, povezanosti z naravo ter osebni svobodi.
V romanu Včeraj bi jo morala spoznati se subtilno prepleta tudi tema hrane kot užitka in odpora ter vloga umetnosti, branja in pisanja pri gradnji identitete. Erotični prizori so zapisani občutljivo, brez samocenzure, a z jasno zavestjo o še vedno prisotnih družbenih predsodkih.
Intervju razkriva tudi, da roman ne podaja preprostih odgovorov, temveč odpira prostor za razmislek o sodobnem svetu, kjer je komunikacija ključna za preseganje ločnic in gradnjo sočutnejše prihodnosti.
Zakaj je Dušan Šarotar tako navezan na usodo prekmurskih Judov, kako se mu uspe tako globoko vživeti v junake svojega romana, z njimi čustvovati? Ta in še druga vprašanja mu je Metka Sušec zastavila v pogovoru. Nazadnje sta spregovorila tudi o tem ali je pokrajina na obrobju Panonske nižine s svojo razprostranjenostjo in nepreglednostjo pustila kakšno sled v njegovem pisanju. Kot na primer v spodnjem odstavku iz romana:
»Sonce je nenadoma popustilo, dolgi, ostri in slepeči žarki, ki so prebadali gosto zeleno vejevje in se lesketali v potočku, so se zmehčali in se nežno obarvali v toplo rumenkasto svetlobo.«
Senegalski režiser Moussa Sene Absa v pogovoru ima zelo jasno stališče glede tega, da so muzeji zahodna invencija. »Res je, da so sodobni muzeji, kot jih poznamo danes, produkt zahodnih koncept zbiranja in razstavljanja. Ampak ideja ohranjanja zgodovine, pripovedovanja zgodb in čaščenja prednikov je v Afriki stara tisočletja. Naši muzeji so bili v vaseh, v pesmih griotov, v kipih, ki so jih ustarali rokodelci, in v svetiščih, kjer so se zbirale generacije. Zahod ni izumil potrebe po pomnenju – izumil je steklene stene.«
Prvenec Katje L. Pauli Spletke à la Carte, ki je izšel leta 2023 je po dveh mesecih šel v ponatis in bil deležen medijske pozornosti in pozitivnih recenzij. Nadaljevanje drugega dela trilogije Prevare à la carte, ki je izšel marca 25′, je znova družbeno kritičen, na čase romantično in humorno obarvan, bralstvo popelje v svet, ki je poln intrig, maščevanja, čaščenja materialnih dobrin na eni strani in stremenja k pravim vrednotam na drugi. Ni vseeno s kom se družimo, še manj vseeno je, če smo posteljo delili s sociopatom in se mu s svojimi dejanji zamerili.
- 1
- 2