Fotografije z Osvobodilnega knjižnega sejma 2024: (Za ogled predstavitve omogočite JavaScript.)
Drugi palestinski osvobodilni knjižni sejem (@palestinelibrary_ffm) bo potekal od 17. do 19. oktobra kot proti-program Frankfurtskemu knjižnemu sejmu, ki se noče odpovedati povezavam z izraelsko državo. PLBF obljublja tri dni intervjujev, pogovorov, okroglih miz, delavnic in branj, osredotočenih na palestinski boj. Organizatorji so za Arablit, kjer je bil pogovor objavljen 30. septembra, odgovorili na nekaj vprašanj o letošnjem sejmu.*
Ali nam lahko poveste nekaj o prvem Palestinskem osvobodilnem knjižnem sejmu lani – kako je potekal, kdo se ga je udeležil, katere pripovedi je izzival in ustvarjal? Pomagajte nam, da si lažje predstavljamo prizorišče.
PLBF: Že je začelo ponoči zmrzovati, ko smo za dva dneva konec oktobra zasedli park nasproti Festhalle, glavne dvorane frankfurtskega knjižnega sejma. Šotori, klopi, knjige in zastave so to vmesno mesto hitro spremenili v prostor skupnostnega učenja, poslušanja in – po zaslugi naše podporne mreže – deljenja toplih obrokov ob pogovorih. V bogatem programu so govorniki z vsega sveta, kot so pesnica Asmaa Azaizeh, zgodovinar Rashid Khalidi, filmska ustvarjalka in novinarka Hebh Jamal ter pesnik Mohammad Al-Zaqzouq, delili svoja dela s poslušalci.
Poleg številnih udeležencev iz lokalnega frankfurtskega gibanja solidarnosti, ki so osvobodilni knjižni sejem izkoristili, da bi se seznanili na primer z zgodovino naselitvenega kolonializma v predavanju Anne Younes ali z uporabo pisanja kot oblike upora, je dogodek pritegnil tudi številne obiskovalce s sejma čez cesto, od katerih se je mnogo njih prvič soočilo z vprašanjem sokrivde frankfurtskega knjižnega sejma. Z združevanjem akademskih razprav s poezijo in pesmijo smo čutili, da je v tistem hladnem oktobrskem parku oživelo nekaj resnično osvobodilnega: tam smo brali, poslušali, govorili in pisali z namenom, v skupnosti, odkrito in brez sramu ali zadržkov. Tak način ukvarjanja z umetnostjo, literaturo in raziskovanjem spodkopava utišanje, ki ga od nas zahteva nemška država – in komaj čakamo, da to ponovimo tudi letos.
Tak način ukvarjanja z umetnostjo, literaturo in raziskovanjem spodkopava utišanje, ki ga od nas zahteva nemška država – in komaj čakamo, da to ponovimo tudi letos.
Kaj upate, da boste videli na Palestinskem osvobodilnem knjižnem sejmu (PLBF) letos?
PLBF: Hvaležni smo naši skupini prostovoljcev in za zaupanje naše mednarodne skupnosti, da lahko letos pripravimo še večji program kot na lanskem osvobodilnem knjižnem sejmu! Začeli bomo v petek, 17. oktobra, in trajali do nedelje zvečer. Ponovno bomo pozdravili umetnike, pisatelje, glasbenike, pesnike, raziskovalce in aktiviste z vsega sveta, ki bodo z nami delili svoje delo. Tako kot je skupina sodelujočih mednarodna, je tudi razpon tem, ki jih želimo postaviti v središče: od Palestine do Kašmirja in Filipinov ter od kontekstov, kot so okoljska pravičnost in antikolonialna psihoterapija, bodo udeleženci gotovo našli delavnice, okrogle mize in prispevke, ki so neposredno povezani z aktualnimi boji za osvoboditev.
S tem programom želimo ne le navdihniti odporne duhove, temveč ustvariti prostor za praktično učenje in gradnjo skupnosti. Zato vabimo udeležence, da storijo prav to: naj sodelujejo. Upamo, da se boste vsi z nami vključili, se umestili v zgodbe, s katerimi se bomo tukaj srečali, in jih ponesli nazaj v svoje lastne lokalne boje.
Zakaj bi morali založniki bojkotirati Frankfurtski knjižni sejem?
PLBF: S tem, ko zavzamemo stališče proti Frankfurtskemu knjižnemu sejmu, sledimo pozivu k bojkotu, ki ga je objavila mreža Publishers for Palestine ( Publishers for Palestine), združenje skoraj 600 založnikov iz 50 držav. Frankfurtski knjižni sejem je večkrat pokazal, da ne spoštuje človečnosti Palestincev, hkrati pa povzdiguje in normalizira pripoved izraelske okupacije o sami sebi, saj je direktor Jürgen Boos izrekel popolno solidarnost »na strani Izraela«. V zadnjih letih in od začetka te zadnje faze cionističnega nasilja je sejem odpovedal podelitev nagrade Adanii Shibli za njen prelomni roman Minor Details, hkrati pa je dal prostor Anne Applebaum – rasistični propagandistki ki je večkrat opravičevala cionistične umore palestinskih novinarjev. Poleg tega ima sejem tesne finančne vezi s cionističnimi podjetji in institucijami. Zaradi teh in drugih razlogov, navedenih v pozivu k bojkotu (detailed in the boycott call), pozivamo založnike, naj se distancirajo od Frankfurtskega knjižnega sejma.
Frankfurtski knjižni sejem je večkrat pokazal, da ne spoštuje človečnosti Palestincev, hkrati pa povzdiguje in normalizira pripoved izraelske okupacije o sami sebi, saj je direktor Jürgen Boos izrekel popolno solidarnost »na strani Izraela«.
Ali nam lahko poveste nekaj o političnem vzdušju v Nemčiji ta trenutek? Imate dodatne skrbi glede letošnjega sejma?
PLBF: Kljub spreminjanju javnega mnenja – tako globalno kot lokalno – glede izraelske okupacije in genocida v Palestini, nemška država še naprej podpira izraelsko okupacijo. Čeprav je kancler Merz trdil, da je ustavil pošiljanje novega orožja, tone že odobrenih pošiljk še vedno odhajajo. Represija države nad gibanjem solidarnosti s Palestino postaja vse hujša: stalno policijsko nasilje na protestih, tisoče kazenskih ovadb, ki še čakajo na sodbo, ter nenehni poskusi oviranja prizorišč in struktur, ki nudijo zatočišče solidarnostnim dogodkom in posameznikom. Hkrati pa postaja gibanje pogumnejše in bolj pripravljeno soočiti se s kriminalizacijo, kot so pokazale nedavne neposredne akcije v Ulmu in drugod. Prav tako vedno več ljudi zavrača brezsramne kampanje obrekovanja, s katerimi se soočajo tisti, ki govorijo v podporo Palestincem. Uničenje Gaze nas močno bremeni, saj živimo v družbi in pod oblastjo države, ki noče prekiniti svoje sokrivde.
Zavedamo se izzivov, ki jih prinaša ta situacija, zato osvobodilni knjižni sejem poteka v obliki skupščine na javnem prostoru, namesto v zasebnem prizorišču, kjer bi ga lahko prisilili, da umakne podporo. Gradimo na zelo uspešnih izkušnjah iz lanskega leta in smo hvaležni, da smo del navdušene skupnosti, ki prostovoljno sodeluje in obiskuje sejem, hkrati pa od nas zahteva doslednost pri ustvarjanju prostora za učenje in solidarnost.
Če je kakšen založnik v mestu zaradi Frankfurtskega sejma – ali lahko pride tudi na Osvobodilni knjižni sejem?
PLBF: Seveda! Vabimo vse, ki so v Frankfurtu zaradi sejma in stojijo v solidarnosti z bojem za svobodo in pravičnost v Palestini ter drugod, da pridejo in z nami delijo ta prostor. Namenoma smo se namestili prav nasproti glavne dvorane Frankfurtskega knjižnega sejma, da pokažemo založnikom in obiskovalcem, da je mogoče organizirati drugačen sejem – tak, ki ni sokriv za genocid in ne normalizira kolonializma, temveč se aktivno upira obojemu.
Kakšni dogodki, knjige in srečanja bodo letos na Palestinskem osvobodilnem knjižnem sejmu?
PLBF: Od ustanovitve knjižnice Palestine Library Frankfurt nam je uspelo zbrati vedno večji katalog stotin knjig (an ever growing catalogue) ne le o Palestini, temveč tudi o antikolonialnih in osvobodilnih bojih po vsem svetu. Obiskovalci bodo lahko na dogodku prelistali izbor teh knjig in – ko bomo začeli z izposojevalnim programom – knjige tudi izposojali, kot v katerikoli javni knjižnici. Prav tako vabimo založnike, da nam pošljejo vzorce ustreznih publikacij, ki bodo razstavljene na osvobodilnem knjižnem sejmu.
Od ustanovitve knjižnice Palestine Library Frankfurt nam je uspelo zbrati vedno večji katalog stotin knjig (an ever growing catalogue) ne le o Palestini, temveč tudi o antikolonialnih in osvobodilnih bojih po vsem svetu.
Poleg tega imamo bogat program delavnic, poslušalnih sej, pesniških branj, panelnih razprav in še več – o temah, kot so: mednarodno pravo kot neokolonializem (z Leno Salaymeh), politična ekonomija genocida v Gazi (s Shirom Heverjem), militantne oblike založništva, palestinska pesem in poezija (s Club Sheikh Imam) ter številne druge.
Zelo pomembna za zasnovo letošnjega sejma je tudi naša internacionalistična zaveza. Čeprav smo seveda omejeni z lastnimi sredstvi in časom, se veselimo srečevanj med gibanji in skupnostmi, ki jih bo sejem omogočil z ustvarjanjem prostora za več lokalnih bojev za osvoboditev.
Trenutno vodite kampanjo množičnega financiranja. Lahko poveste, kaj bo ta sredstva podpirala?
PLBF: V okolju, kot je Nemčija, institucionalna sredstva le redko podpirajo politične pobude – vsaj ne tiste, ki so zavezane osvoboditvi. Zaradi tega je delo knjižnice Palestine Library in širšega gibanja solidarnosti v celoti financirano s strani skupnosti, za kar smo neizmerno hvaležni. Z zbranimi prispevki smo lahko kupili knjige, financirali potovanja govorcev, plačali delo zunanjih sodelavcev, kot so prevajalci, ter kupili ali si izposodili potrebno opremo za izvedbo dogodka takšnega obsega. Še vedno potrebujemo dodatna sredstva, da ta projekt uresničimo, zato smo hvaležni za vsako podporo – finančno ali drugačno! Prispevate lahko za Palestinski osvobodilni knjižni sejem na enem od naših dogodkov za zbiranje sredstev ali preko kampanje knjižnice Palestine Library (Palestine Library’s fundraiser).
- Iz angleščine prevedla GBO.
