Arhiv kategorij: Kolumna
Adriana Kuči v besedilu razmišlja o mitu, da so ženske ženskam najhujše sovražnice, in ga postavlja ob bok resničnim izkušnjam podpore, prijateljstva in zavezništva med ženskami. Govori o ženskah, ki druga drugi odpirajo vrata, ustvarjajo prostor, čuvajo hrbet in ostajajo blizu tudi takrat, ko je težko. Ena slaba izkušnja ne more pretehtati desetletij prijateljstev, ki dokazujejo prav nasprotno: ženske si pogosto pomagajo preživeti, rasti in zavzeti svoje mesto.
Resnica je namreč preveč zapletena.
Resnica od nas zahteva, da hkrati priznamo dve stvari.
Da migranti lahko storijo kazniva dejanja.
In da zaradi tega niso vsi migranti kriminalci.
Da je nek Srb lahko zagrešil genocid.
In da zaradi tega niso vsi Srbi genociden narod.
(Adriana Kuči v kolumni Vse drugo so zastave)
Kolumna
Pogledi iz Amerike: Sojenje, ki je spremenilo razpravo o rasi / The Trial That Changed the Conversation on Race
Pogledi iz Amerike
V Jantarni lastovki začenjamo objavljati kolumne ameriškega avtorja Emmanuela Clacka. Njegovi zapisi odpirajo vprašanje rase – temo, ki v Ameriki ni zgolj politična ali družbena razprava, temveč del zgodovinskega spomina in vsakdanjih izkušenj.
Skozi osebne zgodbe, dogodke iz preteklosti in aktualna vprašanja bo raziskoval zapleteno podobo ameriške družbe ter ponujal pogled na procese in napetosti, ki oblikujejo ameriški prostor.
Avtor se v prvi kolumni spominja dneva, ko je bila razglašena oprostilna sodba O. J. Simpsonu, in kako ga je ta dogodek kot otroka prvič soočil z različnimi pogledi na rasno vprašanje v ZDA. Primer, ki je postal eno najbolj spremljanih sojenj v ameriški zgodovini, je odprl razprave o rasi, medijih, pravosodju in vplivu javnega mnenja.
V kolumni “Na začetku je bil gozd” Mateja Polona Wallas razmišlja o naravi kot prostoru notranjega miru, samorefleksije in duševnega ravnovesja. Ob filmu Popolni dnevi režiserja Wim Wenders in knjigi Globoko v gozdu pokaže, kako lahko drevesa, gozd in narava človeku pomagajo upočasniti tempo, se povezati s samim seboj ter lažje razumeti lastne stiske.
Posebej izpostavi knjigo Irena Štaudohar, v kateri gozd ni le romantična kulisa, temveč simbol človekove notranjosti, nezavednega in osebnega iskanja.