Adriana Kuči v besedilu razmišlja o mitu, da so ženske ženskam najhujše sovražnice, in ga postavlja ob bok resničnim izkušnjam podpore, prijateljstva in zavezništva med ženskami. Govori o ženskah, ki druga drugi odpirajo vrata, ustvarjajo prostor, čuvajo hrbet in ostajajo blizu tudi takrat, ko je težko. Ena slaba izkušnja ne more pretehtati desetletij prijateljstev, ki dokazujejo prav nasprotno: ženske si pogosto pomagajo preživeti, rasti in zavzeti svoje mesto.
Arhiv značk: Adriana Kuči
Na literarnem pogovoru, ki sta ga organizirala Društvo Danilo Kiš in Cankarjev dom, je Adriana Kuči skupaj s Snježano Vračar Mihelač in Aleno Begić spregovorila o priseljenski književnosti. V ospredju so bila vprašanja jezika, pripadnosti in položaja avtoric, ki ustvarjajo v slovenščini, čeprav to ni njihov materni jezik.
Adriana Kuči opozarja na potrebo po širšem razumevanju književnosti onkraj oznak kot so »priseljenska« ali »ženska«. Poudarja, da literatura diha prav na robovih, kjer se meje jezika, izkušnje in identitete srečujejo – in kjer nastajajo zgodbe, ki si zaslužijo branje brez predsodkov.
Roman Adriane Kuči, Noč, ko je preplavala reko (Litera 2023) mahoma pritegne s svojo zgodbo in izjemno prepričljivo opiše krog nasilja, ki ga doživlja glavna junakinja Sara. Avtorica nas spusti v intimo obeh protagonistov Sare in Gašperja, ki sta ujeta v odvisniškem razmerju nasilja.
Roman Adriane Kuči Ime mi je Sarajevo (Litera, 2022) uspe na nazoren način, s stvarnim besednjakom prikazati fragmente tragičnega bivanja mladega dekleta Lane.