Arhiv kategorij: Polifonija
6. februarja 2026 je organizacija English PEN obelodanila letošnje prejemnike programa PEN Translates, med njimi 18 projektov iz 12 jezikov in 16 regij, ki bodo prevedeni v angleščino. Izbrana dela prihajajo iz različnih jezikov in okolij ter nosijo zgodbe o izgnanstvu, nasilju, izgubljenih domovih in otroštvih, ki so se prelomila, s čimer ustvarjajo “zemljevid glasov”, ki prečka politične in geografske meje. Prevod teh del omogoča bralcem dostop do manj zastopanih perspektiv in oblikuje nove povezave med jeziki, kulturami in spomini, hkrati pa poudarja krhkost in intimnost človeških izkušenj.
Polifonija, Panorama
Novi Evropejci: Stoodstotni Senegalec in stoodstotni Neapeljčan ter Šrilančanka, ki to je in ni
Pierre Preira, rojen v Dakarju in od leta 1999 v Neaplju, je ustanovitelj podjetja SENASO in aktivno deluje na področju medkulturne mediacije, integracije priseljencev ter podpore otrokom migrantov. Prisotnost druge generacije priseljencev v Italiji, kot razlaga Ruwani Perera, je pogosto omejena z državljanstvom in sistemskimi ovirami, identiteta pa se oblikuje postopoma med kulturo staršev in okoljem, kjer odraščajo. Prispevek se dotika tudi zgodovinskega konteksta trgovine s sužnji v Neaplju in Evropi, kjer odkup sužnjev razkriva protislovja in kompleksnost preteklih sistemov odvisnosti ter človeške eksistence.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo »domov«, a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Sekumady Condé, ki je o potomcih migrantov posnel dokumentarni film Novi Evropejci (RTV, 2025).
Ob dokumentarnem filmu, v katerem vidimo zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo, je ustvarjal tudi literarne fragmente, ki jih objavljamo na Jantarni lastovki.
Članek popisuje, kako sta brata Salah in Abdullah v Nuseiratu v Gazi s svojo majhno knjigarno ustvarila prostor upanja in svobode. V svetu, kjer vsakdanje življenje prežema nasilje in omejitve, knjige mladim ponujajo pobeg, znanje in možnost notranjega potovanja. Njuna knjižnica ni le kraj za nakup romanov, temveč simbol vztrajnosti, skupnosti in moči literature, ki omogoča, da domišljija in sanje živijo tudi v najtežjih okoliščinah.
“Socializem mi je glavo napolnil z neuporabnimi neumnostmi in ideali, med drugim tudi, da ne izbiraš poklica zaradi denarja temveč svojega notranjega klica, da si ne izbiraš fantov zaradi tega, ker imajo dobre avtomobile ali so v srednji šoli »jocks« ali »popular«, temveč ker se zaljubiš, začutiš privlačnost. Ta socializem nas res ni dobro pripravil na kapitalistično džunglo v Kanadi, pa tudi na to, kar je sledilo po razpadu Jugoslavije ne. Ampak to je že druga zgodba.” (Vanja Kovač, Izseljenka)
Delavnica »Stvari se sestavljajo« skozi osebno zgodbo mentorice Georginah Nyaguthii Njoki in iskrene pogovore z otroki odpira teme rasizma, samozavesti ter skrbi za telo, lase in kožo. Udeležencem sporoča, da postavljanje zase, vztrajnost in skrb zase vodijo k notranjemu miru, sprejemanju sebe ter razbijanju stereotipov.