Pri 91 letih je Wole Soyinka, prvi afriški Nobelovec za književnost, prejel obvestilo, da mu ZDA preklicujejo vizum – suho, uradno pismo, ki deluje bolj kot simbolni izbris kot birokratski postopek.
Toda Soyinka, ki je vse življenje govoril proti molku, ve, da lahko država prekliče dokument, ne more pa preklicati glasu.
Pesem Hanan Isse poetično prepleta vprašanja identitete, jezika, dediščine in izgubljanja spomina, pri čemer barve postanejo metafora za pripadnost, staranje in izginjanje izrazja. V spremnem zapisu avtorica osvetli vpliv pesnice Nazik al-Malaike, ki jo navdihuje pri raziskovanju svobodnega verza, ženskih izkušenj ter igrivega pristopa k tradiciji in jeziku.
Gre za intimno in hkrati pretresljivo zbirko zapisov palestinske pisateljice Nime Hasan, ki med genocidno vojno v Gazi beleži vsakdanje trenutke življenja, prežetega s smrtjo, lakoto in izgubo, a tudi s kljubovanjem in ljubeznijo do življenja.
Besedilo, ki ga je uredila Rania Jawad in prevedla Malaka Shwaikh, je pričevanje o človečnosti, ki preživi kljub sistematičnemu nasilju in izbrisu.
Ni ulic
Ni hiš
Ni zidov
Ni dreves
V tej ranjeni deželi —
kam naj naslonimo
svoja izčrpana telesa?
Bosansko-ameriški pisatelj Aleksandar Hemon, znan po literarnem raziskovanju tem izgnanstva, identitete in spomina, v pogovoru z Mirjam Dular: .”Oba moja starša sta prebrala knjigo o njima. Videla sta, da je polna ljubezni do njiju in nista imela posebnih pripomb. Vedela sta, o čem pišem, in sta želela sodelovati. Bereta tudi romane in zgodbe ter sta od nekdaj ponosna na moje ustvarjalno delo in ga podpirata.”
Besedilo Alaa Alqaisi je pretresljivo pričevanje iz oblegane Gaze, kjer avtorica skozi osebno izkušnjo opisuje, kako lakota ne prizadene le telesa, temveč razkraja tudi jezik, misli in dostojanstvo. Lakota postane tiha, a neusmiljena prisotnost, ki uničuje ritem vsakdanjega življenja, izčrpava um in telo ter ogroža celo zmožnost izražanja.
»Do sredozemske regije se pogosto goji prav posebno nezaupanje. To se neposredno odraža v politikah. Politike postajajo vse bolj sovražne do mladih migrantov. Napadi nanje se stopnjujejo, kar se kaže tudi pri pridobivanju vizumov. O tem sem govoril tudi v Tirani.«
Na vzporednem dogodku Fundacije Anna Lindh v Tirani so se 20. junija 2025 srečali akademiki, aktivisti in mladinski delavci, da bi razpravljali o vlogi dialoga, vere, spomina in izobraževanja pri grajenju miru v evro-sredozemski regiji. Posebno pozornost so namenili boju proti dezinformacijam, vlogi univerz kot prostorov interdisciplinarnega znanja ter vključevanju mladih skozi konkretne projekte in medgeneracijsko sodelovanje.
Na stranski seji Voditi dialog: Institucionalizacija mladinskega sodelovanja v procesih odločanja, ki je potekala 20. junija 2025 v Tirani v okviru Evro-mediteranskega foruma, so govorci poudarili, da je vključevanje mladih v politične procese nujno nadgraditi in preiti iz zgolj simboličnih gest v trajnostne, strukturirane in avtonomne oblike sodelovanja.
