Arhiv avtorja: Sekumady Condé
Polifonija, Panorama
Novi Evropejci: Stoodstotni Senegalec in stoodstotni Neapeljčan ter Šrilančanka, ki to je in ni
Pierre Preira, rojen v Dakarju in od leta 1999 v Neaplju, je ustanovitelj podjetja SENASO in aktivno deluje na področju medkulturne mediacije, integracije priseljencev ter podpore otrokom migrantov. Prisotnost druge generacije priseljencev v Italiji, kot razlaga Ruwani Perera, je pogosto omejena z državljanstvom in sistemskimi ovirami, identiteta pa se oblikuje postopoma med kulturo staršev in okoljem, kjer odraščajo. Prispevek se dotika tudi zgodovinskega konteksta trgovine s sužnji v Neaplju in Evropi, kjer odkup sužnjev razkriva protislovja in kompleksnost preteklih sistemov odvisnosti ter človeške eksistence.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo »domov«, a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Sekumady Condé, ki je o potomcih migrantov posnel dokumentarni film Novi Evropejci (RTV, 2025).
Ob dokumentarnem filmu, v katerem vidimo zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo, je ustvarjal tudi literarne fragmente, ki jih objavljamo na Jantarni lastovki.
Polifonija, Kritika
MA PLUS BELLE HISTOIRE D’AMOUR, C’EST VOUS – KDO SMO, MEDTEM KO IŠČEMO NAŠE IZGUBLJENE JAZE
Osrednji simbol romana Včeraj bi jo morala spoznati (Hirondelle 2025) je knjigarna, ki ne deluje zgolj kot poslovni prostor, ampak kot razširjena metafora Živinega notranjega sveta. Njene knjižne police niso zgolj napolnjene s knjigami, temveč z njenimi sanjami, spomini in upanjem na prihodnost. Ko se znajde pred vprašanjem, ali vztrajati ali obupati, to ni zgolj dilema o knjigarni, temveč o njenem lastnem mestu v življenju. Vnovič opustiti začrtano pot ali znova pobegniti. Poteptati lastne sanje ali trmasto vztrajati kljub negotovosti.
Roman se spretno umešča v sodobni literarni kontekst, uporablja elemente postmodernističnega pripovedovanja – fragmentarnost zgodbe, prepletanje preteklosti in sedanjosti ter poudarek na subjektivni resnici protagonistke.
Roman opisuje ceremonijo v Ljubljani, ko so pokristjanili “zamorske” dečke in deklice, ugrabljene v Afriki. Prizor je intimen in hkrati prikazuje odziv množice ob tem dogodku. Prisotni so visoki cerkveni dostojanstveniki, vidimo pa tudi, kako Cesar in Cesarica razpravljata o tem dogodku.
Roman o sudanskih dečkih in deklicah, ki so jih pripeljali iz Afrike na Kranjsko, da bi jih pokristajnili.