V vojni, ki poteka v Gazi, večina ljudi išče osnovne potrebščine, kot so hrana, oblačila (ki jih ni nikoli dovolj) in šotori, da bi jih zaščitili pred izpostavljenostjo. Presenetljivo pa iščejo tudi knjige.
Arhiv kategorij: Polifonija
V tem odlomku vidimo razmišljanje Fadila, ki se je v avstrijsko prestolnico preselil, da bi maščeval svojo sestro Agneso, ki je naredila samomor. Nenadejano se zaljubi v srbsko pravoslavko, toda okolje, iz katerega je izhajal, tovrstne zveze ni odobravalo. On, musliman, kosovski Albanec, ona, pravoslavka iz Srbije. Kako se jima bo izšlo? Ali druga generacija priseljencev lahko pozabi na stare zamere in zaživi življenje v prestolnici?
Maja Drolec v tokratni kratki zgodbi piše o mladi podjetni ženski – Selmi. Hkrati pripovedovalka vplete svoja hrepenenja. V nekem hipu pomisli: “Nekje sem prebrala, da je bilo lansko žensko leto, pasivno, letošnje pa bo moško in aktivno, most med preteklostjo in prihodnostjo.”
Polifonija, Intervju
Pogovor z libanonsko pisateljico Iman Humaydan: O povojnem pisanju, ženskih zgodbah in prevajanju
Pogovor z libanonsko pisateljico Iman Humaydan: O povojnem pisanju, ženskih zgodbah in prevajanju iz arabskega jezika v druge jezike.
Polifonija, Intervju
Maya Abu al-Hayyat o odsotnih materah, koncu ljubezni in palestinski osvoboditvi
Palestinska pesnica, urednica in avtorica slikanic Maya Abu al-Hayyat je v zadnjih letih v angleškem prevodu izdala več knjig, med njimi pesniško zbirko You Can Be the Last Leaf (prev. Fady Joudah) in roman No One Knows Their Blood Type (prev. Hazem Jamjoum) ter antologijo The Book of Ramallah, ki jo je uredila pri Comma Press.
Pesem palestinska avtorice Dohe Kahlout – Zbogom, vojna (prvotno objavljeno 24. januarja 2025 na platformi ArabLit).
Z bookerjem nagrajen roman Obljuba (Morfem, 2023) južnoafriškega pisatelja in dramatika Damona Galguta – pred njim sta isto nagrado prejela še dva Južnoafričana, in sicer Nadine Gordimer in J. M. Coetzee – je zgodba o različnih osebnostnih regresijah članov družine Swart, ki tekom štirih desetletij, ki jih roman opisuje prek turbulentnih političnih, predvsem postapartheidskih obdobij, kar je tudi eden glavnih tematskih zastavkov pisateljevega opusa, postopoma, a z gotovostjo, ki spominja na usodno prerokbo v starogrških tragedijah, razpada.
Polifonija, Intervju
»Bolj ko gre življenje zares, / bolj dišimo po toplem mleku, drhtečem / na štedilniku«
Nina Medved je pesnica, prevajalka, fotografinja, performerka in kulturna organizatorka, nagrajena z mednarodno listino Pont za perspektivne književne ustvarjalce (2021). V pesniški zbirki Rodna doba, Cankarjeva založba (2024) se avtorica dotakne številnih tem; materinstva, odraščanja, otroškosti, pa tudi odnosa do ženskega telesa in njegove produkcije v današnjem svetu. Pesniška zbirka je večplastna in opozarja na konflikte med intimnim in družbenim, med pričakovanji družbe in dejanskostjo, avtorica pa raziskuje tudi medosebne odnose, čustvovanja, ter se poigrava z prenapolnjenostjo (izpraznjenostjo) pomenskosti jezika. Rodna doba je odlična zbirka pesmi, ki nas zbuja iz (feministične) zaspanosti. S te pozicije je celo aktivistična in vredna večkratnega branja.