Fotografija: Nigerijec Gbenga Adesina in Ugandčan Nick Makoha sta bila prepoznana na enem najpomembnejših mednarodnih prizorišč poezije: oba sta se uvrstila na dolgi seznam za Griffinovo nagrado za poezijo 2026. Vir fotografije: Brittle Paper, “Gbenga Adesina and Nick Makoha’s Poetry Collections Longlisted…”, 1 April 2026
Na letošnjem dolgem seznamu za eno najprestižnejših pesniških nagrad na svetu, Griffin Poetry Prize, sta se znašla dva pesnika, katerih delo izhaja iz afriške in diasporične izkušnje: nigerijski pesnik Gbenga Adesina in ugandsko-britanski pesnik Nick Makoha.
Kot so zapisali v Brittle Paper, gre za priznanje, ki ju umešča »na eno najpomembnejših mednarodnih prizorišč poezije.«
Na seznam desetih izbranih del, ki ga je žirija razglasila 25. marca 2026, sta se uvrstili Adesinova zbirka Death Does Not End at the Sea in Makohova The New Carthaginians. Izbor je bil izjemno konkurenčen: žirija je pregledala 461 pesniških knjig, med njimi tudi 34 prevodov iz 19 jezikov. Ta podatek, poudarjen v izvirnem članku, kaže na širino sodobne poezije in hkrati na pomen, ki ga ima prisotnost afriških glasov v globalnem literarnem prostoru.
Griffinova nagrada, ustanovljena leta 2000, ostaja najvišje denarno ovrednotena nagrada za posamezno pesniško zbirko v angleščini ali prevodu, z zneskom 130.000 kanadskih dolarjev. Ožji izbor bo znan 22. aprila, podelitev pa bo potekala junija v Torontu.
Griffinova nagrada, ustanovljena leta 2000, ostaja najvišje denarno ovrednotena nagrada za posamezno pesniško zbirko v angleščini ali prevodu, z zneskom 130.000 kanadskih dolarjev. Ožji izbor bo znan 22. aprila, podelitev pa bo potekala junija v Torontu.
Adesinova zbirka, kot jo povzema izvirni članek, objavljen na Brittle Paper*, odpira prostor prehajanja med svetovi—geografskimi in eksistencialnimi. Pesmi se gibljejo med Evropo, Afriko in Ameriko, med očeti in sinovi, med živimi in mrtvimi.
Avtor sam to poetiko opiše kot »afriški zbor«, v katerem »so bili tudi duhovi državljani.« Ta misel ni zgolj metaforična, temveč politična in ontološka izjava o pripadnosti, ki presega meje nacionalnih in avtorskih identitet.
Makohova zbirka The New Carthaginians se, nasprotno, umešča v bolj izrazito zgodovinski in politični okvir. Kot zapiše Brittle Paper, si pesnik »na novo zamišlja antične in sodobne geografije« ter skozi Kartagino premišljuje sodobno diasporično izkušnjo. Njegova poezija vzpostavlja dialog med preteklostjo in sedanjostjo, imperijem in razseljenostjo, pri čemer ostaja vprašanje pripadnosti vedno odprto.
Oba pesnika tako nadaljujeta pomembno linijo sodobne poezije, ki ne pristaja na enoznačne identitete, temveč jih razpira, preizprašuje in premešča. Njuna uvrstitev na daljši seznam ne pomeni le uspeha za oba avtorja, temveč ga je mogoče razumeti kot del širšega literarnega gibanja.
Oba pesnika tako nadaljujeta pomembno linijo sodobne poezije, ki ne pristaja na enoznačne identitete, temveč jih razpira, preizprašuje in premešča. Njuna uvrstitev na daljši seznam ni zgolj posamičen uspeh, temveč del širšega literarnega gibanja.
Kot poudarja izvirni članek, gre za »pomemben trenutek«, v katerem »dve različni, a odmevni pesniški viziji« stopata na skupni oder svetovne poezije.
V času, ko se vprašanja migracij, zgodovinskega spomina in globalnih neenakosti vse bolj zaostrujejo, poezija obeh avtorjev ponuja prostor refleksije, a tudi subtilnega upora. Morda prav zato njuna prisotnost na Griffinovem seznamu ni zgolj priznanje, temveč tudi znak, da se težišče literarnega sveta—počasi, a vztrajno—premika.
*Povzeto in delno citirano po izvirnem članku na Brittle Paper (Blessing Uwisike, 1. april 2026)
Vir: članek “Gbenga Adesina and Nick Makoha’s Poetry Collections Longlisted for the 2026 Griffin Poetry Prize worth $130,000”, Brittle Paper, avtorica Blessing Uwisike, 1. april 2026: https://brittlepaper.com/2026/04/gbenga-adesina-and-nick-makohas-poetry-collections-longlisted-for-the-2026-griffin-poetry-prize-worth-130000/
