Arhiv značk: kritika
Z bookerjem nagrajen roman Obljuba (Morfem, 2023) južnoafriškega pisatelja in dramatika Damona Galguta – pred njim sta isto nagrado prejela še dva Južnoafričana, in sicer Nadine Gordimer in J. M. Coetzee – je zgodba o različnih osebnostnih regresijah članov družine Swart, ki tekom štirih desetletij, ki jih roman opisuje prek turbulentnih političnih, predvsem postapartheidskih obdobij, kar je tudi eden glavnih tematskih zastavkov pisateljevega opusa, postopoma, a z gotovostjo, ki spominja na usodno prerokbo v starogrških tragedijah, razpada.
Maja Drolec v recenziji o kriminalki Marije Jakopin, polni zagonetk, ki izhajajo tudi iz jezikovnih nesoglasij, predvsem pa humorja. Nenazadnje je roman Kristalna smrt tudi poklon priseljencem, njihovemu doprinosu k slovenski družbi!
V romanu Pasji park pisateljica izriše zgodbo ob liku glavne junakinje Olge v Helsinkih na Finskem, leta 2016. Ta izjemno napet roman odpira številne teme kot so neplodnost, korupcija, revščina, osamljenost, postavljanje dobička pred zdravje žensk, sanje o lastni družini, konec koncev pa roman lahko beremo tudi kot pretresljivo ljubezensko zgodbo.
Maja Drolec subtilno o romanu Janija Virka Vrnitev domov (Založba Goga 2023)!
Dr. Dan Podjed o romanu Marije Jakopin – Kristalna smrt (Hirondelle, 2024):
“Gozd je s svojo srhljivo privlačnostjo pogosto tudi kraj, kjer se zapletajo in razpletajo kriminalke, recimo tista z naslovom – kako pa drugače – V gozdu, ki jo je napisala Tana French. Tudi Marija Jakopin je v svojem drugem kriminalnem romanu z naslovom Kristalna smrt (Hirondelle, 2024) postavila prizorišče dogajanja v gozd. V njem se znova pojavijo nekateri znani liki iz njenega prvega romana, Umor v Zrćah (Primus, 2023), na primer kriminalist Andrej in njegov sodelavec Damir, ki znova rešujeta skrivnosten primer, le da se je domnevni umor zdaj zgodil v mračnem gozdu. Oba glavna junaka poklicno sicer delujeta kot uigran tandem, morda celo bolj kot v prejšnji knjigi, zasebno pa se med njima še vedno iskri zaradi številnih nesporazumov, ki so utemeljeni predvsem na medkulturni neusklajenosti in jezikovnem nerazumevanju. Prav dinamika njunega razmerja je tisto, kar daje mrakobni zgodbi živahen podton, ki ga je v kriminalnih romanih, filmih in serijah sicer razmeroma malo.”