Esad Bračič v svojem dvojno nagrajenem romanu Kresničevje protagoniste postavi v gozd. Kako opisuje gozd? Lahko bi rekli: gozd je vse, kar se primeri. (Muanis Sinanović o nagrajenem romanu Esada Bračič Kresničevje)
Arhiv značk: kritika
“Stil pisanja Marinke Golob Pirc je polnokrven, doživet, poln dinamičnih dialogov in pomenljivih monologov, ki nastopajo kot gradniki fabulativnega mozaika, ki nastaja pred našimi očmi in ki ga lahko zelo razločno vizualiziramo.” Miša Gams v recenziji o romanu Marinke Golob Pirc – Tovarniški aktivist Mezgec
Recenzija predstavi Žalostinko za okroglo Zemljo Petra Semoliča kot zbirko, kjer se konkretni vsakdan prepleta z imaginarnim, mitološkim in sanjskim, osrednji simbol pa je mačka, ki povezuje teme smisla, ega in fluidnosti prostora.
“Biti pijanec in boem starega je še vedno eksces; vendar je biti mladostnik na drogah, ki eksperimentira z odnosi in potuje po svetu, norma.” (Muanis Sinanović v recenziji o romanu Malcolma Lowryja – Pod vulkanom, prevedla Mira Mihelič, Beletrina 2025
Mateja Polona Wallas piše o esejih Mance G. Renko: Živalsko mesto, No! Press, 2024.
Dr. Manca G. Renko je urednica založbe NO!Press, je znanstvena raziskovalka s področja intelektualne, kulturne, transnacionalne, sodobne in moderne zgodovine, zgodovine spola, teorije zgodovin. Je prevajalka in publicistka. Ustanovila je svojo založbo No! Press in izdala zbirko esejev z naslovom Živalsko mesto – Eseji o popularni kulturi, zgodovini in čustvih.
Metka Sušec piše o zbirki kratkih zgodb Ane Svetel (Beletrina 2025).
Kritika
Potem se o naši nesreči v Sloveniji ni več govorilo, sami smo morali čistiti blato, ki je smrdelo po strupih in po mrtvih živalih
Nataša Kramberger odkriva modrosti iz preteklih časov, obdeluje svojo malo ekstenzivno kmetijo, ki jo je spremenila v biodinamično kmetijo, in se uči opazovati, kajti vsi smo del globalnega ekološkega ravnovesja, zato se moramo zavedati, da moramo sprejeti odgovornost. Odgovornost za možnost.