Naslovnica zbirke Pesem pojem Evridiki
Pesnica o pesnici s pravo mero strasti
Majda Artac Sturman, Pesem pojem Evridiki, Trst: samozaložba, 2024
Nova pesniška zbirka Majde Artač Sturman Pesem pojem Evridiki me najprej spomni na izjemno pesniško delo Erike Vouk Bela Evridika. Tudi v sami motiviki (ruj) sta si pesnici podobni. Evridika je gonilo pesniških glasov in v obravnavani zbirki ni nič drugače. Evridika je nuja, preko katere pesnica ponuja njen lasten odnos do mitologije in mnogoterih čudenj do sveta. Zbirka je namreč nastajala v koronskem času in zdi se, kot da se svet med branjem vrača v take spomine, ko se je svet ustavil oziroma začetek prvega koronskega vala leta 2021. Zgovoren podatek je, da avtorica živi in ustvarja v Italiji.
Nova pesniška zbirka Majde Artač Sturman Pesem pojem Evridiki me najprej spomni na izjemno pesniško delo Erike Vouk Bela Evridika. Tudi v sami motiviki (ruj) sta si pesnici podobni.
Njena čistost, ki jo pesnica Artač Sturman vnaša s premišljenostjo, je prepoznavna že v prejšnjih delih, še posebej v odlični pesniški zbirki Strehe. Ampak zdaj subjektka diha in se prerojeva na novo. Meje in omejitve niso težava, saj znotraj njih najde lepoto med branjem in sprehodi.
Zbirka je razdeljena kot dnevnik na mesece, in sicer od aprila do decembra, dodan jim je del Evridikin del in Blagoslovljena jesen. Pa vendar dela ne moremo prebirati le kot dnevnik, saj je mnogo več. Je hvalnica življenju samemu, tako, kot je bilo dodeljeno in odživeto v času številnih stisk. Pesnica je resda glasnica življenja, a je tudi premišljevalka o njem in njegovem ustroju.
Pa vendar dela ne moremo prebirati le kot dnevnik, saj je mnogo več. Je hvalnica življenju samemu, tako, kot je bilo dodeljeno in odživeto v času številnih stisk.
Ne, to ni plaz krika pritožb, je pot v globino in izjemen pesniški jezik. Gradnja na prispodobah, obračanje metaforičnega sveta in splet s sodobnim jezikom nas vabijo v detajle otroštva in prostorja. To so pravljični svetovi mahovih polj ali popolnoma realnih delov sob in živalskega sveta: pred nami se znajde pajek ali domača kuhinja v različnih časovnih obdobjih.
Da, vse je pesem, in njen nastanek je začinjen z marsikom, ki je del pesničinega življenja. Tako povabilo v pesem pomeni živ dialog z avtorico in nastanke njenih pesmi, ki jih tudi primerja s pripravljanjem hrane; taka je npr. zelo uspela pesem Kako dolgo.
V pesniški zbirki je najti različno dolge pesmi, vsaka izmed njih pa nosi svoje lastno bistvo: delujejo kot razmisleki, refleksije in na kratko razvite podobe, ki močno zasijejo kot fotografije iz narave. Močno oznanjajo posamični verzi, ki se odmikajo slabemu in stremijo k bistvu: »Bijemo velike bitke / za nepomembne reči. / Ruji pa kraljevsko rdijo / od dlani jeseni.«
V pesniški zbirki je najti različno dolge pesmi, vsaka izmed njih pa nosi svoje lastno bistvo: delujejo kot razmisleki, refleksije in na kratko razvite podobe, ki močno zasijejo kot fotografije iz narave.
Izris narave in poigravanje z mitologijo (ki so kot pogovori med Orfejem in Evridiko in bi jih pesnica lahko še dodala) sta presežka te pesniške zbirke.
Majda Artač Sturman je zelo dobro ubesedila čas in ga prelila v zbirko; brez nenehne omembe vseh ukrepov, izgub in krika tistega časa. Ker je čas lahko tudi ustrojen drugače, seveda ne naivno in brezbrižno do trpljenja drugih.
