V kolumni “Na začetku je bil gozd” Mateja Polona Wallas razmišlja o naravi kot prostoru notranjega miru, samorefleksije in duševnega ravnovesja. Ob filmu Popolni dnevi režiserja Wim Wenders in knjigi Globoko v gozdu pokaže, kako lahko drevesa, gozd in narava človeku pomagajo upočasniti tempo, se povezati s samim seboj ter lažje razumeti lastne stiske.
Posebej izpostavi knjigo Irena Štaudohar, v kateri gozd ni le romantična kulisa, temveč simbol človekove notranjosti, nezavednega in osebnega iskanja.
