maia tabet in Yasmeen Hanoosh v pogovoru raziskujeta preplet jezika, kulture in identitete v prevajalskem delu, pri čemer poudarjata, da je za uspešen literarni prevod poleg jezikovne tudi nujna globoka kulturna usposobljenost. Tabet razmišlja o svoji jezikovni razcepljenosti med angleščino, arabščino in francoščino ter razlaga, kako je prevajanje zanjo postalo most do občutka celovitosti in načina, kako nagovoriti dušo bralca. Pogovor razkriva tudi vpliv kolonialne zgodovine, osebnih izkušenj in diglosije na njuno prevajalsko prakso ter podčrtuje, da pravila in tehnika niso dovolj brez estetske občutljivosti in notranje povezanosti z jezikom.
