Letni arhiv: 2025
Recenzija predstavi Žalostinko za okroglo Zemljo Petra Semoliča kot zbirko, kjer se konkretni vsakdan prepleta z imaginarnim, mitološkim in sanjskim, osrednji simbol pa je mačka, ki povezuje teme smisla, ega in fluidnosti prostora.
Lakota je verz.
Razselitev je verz.
Svet ne blagoslavlja
šotora iz pločevink.
(Nima Hasan)
Zdi se, da se je Bog odločil obdariti palestinske ženske z neomajnostjo. Na tem mestu ni jasno, ali je to blagoslov ali prekletstvo. (Nima Hasan)
Gre za intimno in hkrati pretresljivo zbirko zapisov palestinske pisateljice Nime Hasan, ki med genocidno vojno v Gazi beleži vsakdanje trenutke življenja, prežetega s smrtjo, lakoto in izgubo, a tudi s kljubovanjem in ljubeznijo do življenja.
Besedilo, ki ga je uredila Rania Jawad in prevedla Malaka Shwaikh, je pričevanje o človečnosti, ki preživi kljub sistematičnemu nasilju in izbrisu.
Ni ulic
Ni hiš
Ni zidov
Ni dreves
V tej ranjeni deželi —
kam naj naslonimo
svoja izčrpana telesa?
“Biti pijanec in boem starega je še vedno eksces; vendar je biti mladostnik na drogah, ki eksperimentira z odnosi in potuje po svetu, norma.” (Muanis Sinanović v recenziji o romanu Malcolma Lowryja – Pod vulkanom, prevedla Mira Mihelič, Beletrina 2025
Mojstrica kratke zgodbe Silva Batič Rožman je napisala nekaj o odhodu … nežnem in bolečem, kot zna le ona …
Maja Drolec je ponovno prebrala roman Virginie Woolf K svetilniku – subtilno, lirično mojstrovino modernizma, ki skozi tok zavesti in menjavo perspektiv razgrinja psihološko globino likov ter čustveno hvalnico materi, z močno avtobiografsko podlago.
Bosansko-ameriški pisatelj Aleksandar Hemon, znan po literarnem raziskovanju tem izgnanstva, identitete in spomina, v pogovoru z Mirjam Dular: .”Oba moja starša sta prebrala knjigo o njima. Videla sta, da je polna ljubezni do njiju in nista imela posebnih pripomb. Vedela sta, o čem pišem, in sta želela sodelovati. Bereta tudi romane in zgodbe ter sta od nekdaj ponosna na moje ustvarjalno delo in ga podpirata.”










