Pesmi Marjete Debevec se razpirajo kot intimni, telesni in duhovni prostori hrepenenja, v katerih se prepletajo ljubezen, ranljivost in mit. Njena govorica je mehka, a hkrati zarezana v izkušnjo ženskosti, ki ne beži pred bolečino, temveč jo preoblikuje v nežno, skoraj mistično bližino.
