Zdi se, da se je Bog odločil obdariti palestinske ženske z neomajnostjo. Na tem mestu ni jasno, ali je to blagoslov ali prekletstvo. (Nima Hasan)
Arhiv kategorij: Panorama
Gre za intimno in hkrati pretresljivo zbirko zapisov palestinske pisateljice Nime Hasan, ki med genocidno vojno v Gazi beleži vsakdanje trenutke življenja, prežetega s smrtjo, lakoto in izgubo, a tudi s kljubovanjem in ljubeznijo do življenja.
Besedilo, ki ga je uredila Rania Jawad in prevedla Malaka Shwaikh, je pričevanje o človečnosti, ki preživi kljub sistematičnemu nasilju in izbrisu.
Ni ulic
Ni hiš
Ni zidov
Ni dreves
V tej ranjeni deželi —
kam naj naslonimo
svoja izčrpana telesa?
“Biti pijanec in boem starega je še vedno eksces; vendar je biti mladostnik na drogah, ki eksperimentira z odnosi in potuje po svetu, norma.” (Muanis Sinanović v recenziji o romanu Malcolma Lowryja – Pod vulkanom, prevedla Mira Mihelič, Beletrina 2025
Mojstrica kratke zgodbe Silva Batič Rožman je napisala nekaj o odhodu … nežnem in bolečem, kot zna le ona …
Maja Drolec je ponovno prebrala roman Virginie Woolf K svetilniku – subtilno, lirično mojstrovino modernizma, ki skozi tok zavesti in menjavo perspektiv razgrinja psihološko globino likov ter čustveno hvalnico materi, z močno avtobiografsko podlago.
Besedilo Alaa Alqaisi je pretresljivo pričevanje iz oblegane Gaze, kjer avtorica skozi osebno izkušnjo opisuje, kako lakota ne prizadene le telesa, temveč razkraja tudi jezik, misli in dostojanstvo. Lakota postane tiha, a neusmiljena prisotnost, ki uničuje ritem vsakdanjega življenja, izčrpava um in telo ter ogroža celo zmožnost izražanja.
maia tabet in Yasmeen Hanoosh v pogovoru raziskujeta preplet jezika, kulture in identitete v prevajalskem delu, pri čemer poudarjata, da je za uspešen literarni prevod poleg jezikovne tudi nujna globoka kulturna usposobljenost. Tabet razmišlja o svoji jezikovni razcepljenosti med angleščino, arabščino in francoščino ter razlaga, kako je prevajanje zanjo postalo most do občutka celovitosti in načina, kako nagovoriti dušo bralca. Pogovor razkriva tudi vpliv kolonialne zgodovine, osebnih izkušenj in diglosije na njuno prevajalsko prakso ter podčrtuje, da pravila in tehnika niso dovolj brez estetske občutljivosti in notranje povezanosti z jezikom.
Roman Hidžra Saifa ur Rehmana je ganljiva avtobiografska pripoved o odraščanju med dvema kulturama – pakistansko in italijansko – ter bolečem, a pogumnem iskanju spolne identitete, sprejetosti in notranjega miru.
Said Khatibi nominiran za prestižno francosko literarno nagrado Prix de la littérature arabe 2025 za roman La fin du Sahara (Konec Sahare, Litera 2025). Avtorju iskreno čestitamo!










