Arhiv kategorij: Panorama
Ob srečanju z mladim Afganistancem Safiullahom, ki išče pravno pomoč za rešitev svojega statusa, Sara začuti njegovo stisko, notranjo moč in upanje, ter se odloči, da mu bo pomagala najti pot iz brezizhodnega kroga nezaupanja in negotovosti.
Sara, odvetnica brez izkušenj s področjem azilnega prava, se sooča z novo nalogo – pomoč mlademu Afganistancu pri urejanju statusa begunca, kar v njej sproži val dvomov, raziskovanj in osebnega soočanja s kompleksnostjo tematike. Ob pomoči sodelavca Janeza postopoma razume pravne, pa tudi človeške razsežnosti begunske izkušnje, kar jo globoko pretrese. Odlomek iz nastajajočega romana Metke Sušec povzema nekatere misli iz knjige Draga Jančarja Zakaj pisati, Eseji in drugi zapisi (Slovenska matica 2024), posebej iz eseja O človeku, ki je pozabil samega sebe (str. 126 do 138)
»Morda sem ljubosumna. Morda me je strah. Odrasel si hitreje, kot sem si priznala. Ko sem slišala ›slabovidna‹, sem začutila, da te svet ne bo prizanesljivo objel.«
“Gledala je za njima, ko sta odhajala po stopnicah in se spraševala, zakaj se ji ne gabi, kako ga sploh lahko gleda po vsem, kar je počel, kar je naredil Adelini. Zdel se ji je samo uboga kreatura z lepo fasado in brez vsebine.” (odlomek iz novega romana Lilijane Homovec – V času visokih trav, izzide še v letošnjem letu, pri založbi Hirondelle)
Gre za nadaljevanje razmišljanja dr. Iztoka Simonitija z dne 23. 6., kjer avtor povezuje razkroj mednarodnega reda z etiko odgovornosti in potrebo po prehodu od antropocentričnega k biocentričnemu pogledu. V tem delu izpostavi načelo »odgovornost zaščititi« (R2P) kot politično orodje za preprečevanje množičnih zločinov, a obenem pokaže na omejitve, ki jih postavljajo interesi velikih sil in pravica veta.
V sodobnem svetu, kjer se mednarodni red ruši pod težo interesov najmočnejših, nasilja in tehnološke destruktivnosti, etika odgovornosti zahteva prehod od antropocentričnega k biocentričnemu pogledu – človek ni gospodar, temveč varuh življenja. Čeprav globalna zavest o odgovornosti narašča, jo v praksi izpodrivajo interesi moči, kar krepi samouničevalno akumulacijo tehnike in orožja, zato lahko obstoj življenja – ne nujno človeka – zagotovi le radikalna sprememba paradigme.
Na vzporednem dogodku Fundacije Anna Lindh v Tirani so se 20. junija 2025 srečali akademiki, aktivisti in mladinski delavci, da bi razpravljali o vlogi dialoga, vere, spomina in izobraževanja pri grajenju miru v evro-sredozemski regiji. Posebno pozornost so namenili boju proti dezinformacijam, vlogi univerz kot prostorov interdisciplinarnega znanja ter vključevanju mladih skozi konkretne projekte in medgeneracijsko sodelovanje.










