Fotografija: Pexels – Jose Antonio Gallego
Na paralelnem dogodku Anna Lindh Foundation (ALF) v Tirani se je 20. junija 2025 zbrala raznolika skupina akademikov, raziskovalcev, aktivistov in mladinskih delavcev, da bi osvetlili pomen dialoga, spomina in izobraževanja pri grajenju razumevanja in miru v regiji Sredozemlja. Dogodek z naslovom Dialogue Across Borders – Memory and Universities je bil prežet z globokim razmislekom o evropski kulturni dediščini, izzivih dezinformacij in vlogi civilne družbe.
Začetek v duhu grške misli
Dogodek se je začel s filozofskim razmislekom o koreninah evropske civilizacije. Dr. Jaroslav Franc je predstavil ključno misel: vsi smo potomci Grkov. Po njegovih besedah je kultura živi organizem, z vidnim in nevidnim delom, ki raste skozi čas. Poudaril je štiri ključne civilizacijske paradigme: grško resnico, rimski pravni red, svetopisemsko gotovost v zaupanju in islamski iskalni duh, kjer je tudi kontradikcija priznana kot del iskanja resnice. Univerze, je poudaril, morajo ponovno stopiti v ospredje – ne kot zaprti stolpi učenosti, temveč kot mostovi med znanostjo, vero, družbo in mladimi.
Dogodek se je začel s filozofskim razmislekom o koreninah evropske civilizacije. Dr. Jaroslav Franc je predstavil ključno misel: vsi smo potomci Grkov.
Anna Lindh Foundation – most čez Sredozemlje
Fundacija ALF, ustanovljena leta 2005, povezuje več kot 4000 organizacij iz 42 držav in deluje kot platforma za krepitev medkulturnega dialoga v Sredozemlju. Njeni programi, kot je Mediterranean Youth in Action, spodbujajo aktivno vlogo mladih pri soustvarjanju miru, pravičnosti in trajnostne prihodnosti.
Posebej je bilo izpostavljeno sodelovanje z organizacijo Remana, ki že od leta 2007 z ALF razvija inovativne pristope k medkulturnemu dialogu. Njihova metoda povezuje oralno zgodovino, bazo podatkov in terensko delo kot orodje proti dezinformacijam – s poudarkom, da je verodostojnost ključna, ukrepanje pa mora biti hitro.
Posebej je bilo izpostavljeno sodelovanje z organizacijo Remana, ki že od leta 2007 z ALF razvija inovativne pristope k medkulturnemu dialogu.
Vera kot socialna resničnost
Govorci so opozorili, da evropski akterji pogosto podcenjujejo pomen religije v Bližnjem vzhodu in Severni Afriki. Tu vera ni zgolj osebno prepričanje – je vsakdanji družbeni dejavnik. Primeri iz vasi Marinab (Egipt, 2011) in primera Abu Fana (2008) so pokazali, kako lahko lokalni konflikti hitro postanejo tarča napačne medijske interpretacije in geopolitičnih interesov.
Govorci so opozorili, da evropski akterji pogosto podcenjujejo pomen religije v Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.
Zato je bila posebej izpostavljena potreba po orodjih, kot je baza podatkov fundacije Remana – ta omogoča študentom in raziskovalcem dostop do konteksta, analize in učenja iz terenskih primerov. »Naša baza ni le arhiv, temveč orodje za ukrepanje,« so poudarili.
Izobraževanje kot odgovor prihodnosti
Dr. Vincent Caruana z Univerze Malta in član ALF je poudaril, da trajnostno izobraževanje ni le okoljski izziv, ampak družbeni imperativ. V ospredje je postavil razvoj ključnih kompetenc prihodnosti: sistemskega mišljenja, anticipacije, osebne refleksije, sodelovanja in kritičnega razmišljanja.
V sklopu UNESCO programa GAP ter na podlagi poročila Delos se razvijajo mikrokvalifikacije – orodje, ki omogoča študentom vključitev v lokalne, kreditno ovrednotene projekte na področju medkulturnega dialoga.
Civilna družba med humanitarnim delovanjem in dialogom
Saida Agrebi, dolgoletna humanitarna delavka in soustanoviteljica organizacije v Parizu, je predstavila pomen civilne družbe pri humanitarnem delovanju, ozaveščanju in zagovorništvu pravic žensk in deklic. Njeno sporočilo je bilo jasno: »Ženske predstavljajo polovico populacije. Imajo pravico odločati, biti slišane in enako plačane.«
Saida Agrebi, dolgoletna humanitarna delavka in soustanoviteljica organizacije v Parizu, je predstavila pomen civilne družbe pri humanitarnem delovanju, ozaveščanju in zagovorništvu pravic žensk in deklic.
Čeprav je njen govor deloval v okvirih tradicionalne humanitarne retorike, je bil njen poziv k povezovanju, regionalnim izmenjavam in solidarnosti – zlasti v kontekstu Ukrajine in Gaze – aktualen in potreben.
Most med generacijami
Dogodek je zaključil ganljiv prizor sodelovanja 17-letne prostovoljke in 80-letne mentorice, ki simbolizirata moč dialoga preko generacij. Razpravo je vodila mlada moderatorka, strastna zagovornica medkulturnih vezi, s koreninami tako v Egiptu kot na Danskem. Njena osebna zgodba – življenje na presečišču kultur – je dogodku dodala človeško globino in pristnost.
Ključna sporočila in priporočila
Dialog temelji na idejah – razumeti ideje pomeni razumeti konflikte in rešitve
Baze podatkov so orodje za boj proti dezinformacijam – hitrost in kontekst sta ključna.
Univerze naj razvijajo interdisciplinarne programe, ki vključujejo teologijo, sociologijo, medije in tehnologijo.
Mladi morajo imeti možnost sodelovati skozi mikrokvalifikacije in konkretne lokalne projekte.
Medkulturni dialog naj temelji na skupnih vrednotah, zgodovini in spoštovanju.
