Fotografija: udeleženci diskusije Session-Walk the talk: Institutionalizing Youth Participation in Decision Making
20. junij 2025, Hotel Tirana, Tirana
Na paralelni seji z naslovom Parallel Session-Walk the talk: Institutionalizing Youth Participation in Decision Making (Voditi dialog: Institucionalizacija mladinskega sodelovanja v procesih odločanja), ki je potekala v okviru evromediteranskega foruma (ALF), so govorci iz različnih držav in institucij opozorili na ključno potrebo: prehod od površinskega vključevanja mladih k resničnemu in trajnostnemu sodelovanju pri oblikovanju politik. Dogodek, ki ga je soorganiziral Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), je združil glasove iz severa in juga Sredozemlja ter razprl prostor za kritično in iskreno diskusijo o vlogi mladih v demokratičnih procesih.
Preseganje minorne vloge mladih
»V večini sredozemskih držav mladi ne odločajo o ničemer. Smo minorna skupina. Zato sem se odločila, da začnem delovati – za danes in za prihodnost,« je v uvodnem nagovoru poudarila nekdanja predsednica Sredozemskega mladinskega sveta, Ibtissem Sarra Boumeslout, ki ima bogate izkušnje z medkulturnim komuniciranjem, regionalnim zagovorništvom in vključevanjem mladih. Zavzema se za vključujoč dialog in sodelovanje v evro-sredozemski regiji ter krepitev mladih iz severnoafriške regije.
»V večini sredozemskih držav mladi ne odločajo o ničemer. Smo minorna skupina. Zato sem se odločila, da začnem delovati – za danes in za prihodnost,« je v uvodnem nagovoru poudarila nekdanja predsednica Sredozemskega mladinskega sveta, Ibtissem Sarra Boumeslout
Njena izpoved je postala srčika razprave Voditi dialog: Institucionalizacija mladinskega sodelovanja v procesih odločanja, kjer so se zbrali predstavniki različnih organizacij in institucij, da razbijejo iluzijo simboličnega vključevanja mladih v oblikovanje javnih politik.
»Pri naši organizaciji na začetku nismo sledili določeni metodologiji. Le vedeli smo, da je treba nekaj ustvariti – nekaj dobrega – in to prinesti za mizo, kjer se sprejemajo odločitve,« je dejala Boumeslout. V svojem govoru je opisala pot Mediteranskega mladinskega sveta, ki je, čeprav nepopolno strukturiran, s trdno voljo in skupnim ciljem prebil led in pričel sodelovanje z institucijami, ki doslej z mladimi niso nikoli dejansko sodelovale.
Diskusija je tako naslovila ključno vprašanje: ali institucije mladim resnično dajejo prostor za odločanje ali jih vidijo zgolj kot estetski dodatek – kot trend, je dejala govorka. V političnem prostoru, kjer se pogosto zamegljuje meja med iskrenim sodelovanjem in instrumentalizacijo, mladi potrebujejo več kot le biti za mizo – potrebujejo orodja, znanja in dejansko moč soodločanja.
V političnem prostoru, kjer se pogosto zamegljuje meja med iskrenim sodelovanjem in instrumentalizacijo, mladi potrebujejo več kot le biti za mizo – potrebujejo orodja, znanja in dejansko moč soodločanja.
Udeleženci diskusije so se soglasno strinjali: trenutni mehanizmi sodelovanja so nezadostni. Mladi niso le simbol prihodnosti – potrebno jih je sistemsko vključiti v vse ravni oblikovanja politik.
Michael McLoughlin, član EESO iz Irske in dolgoletni zagovornik mladinskih politik, ter tudi nekdanji predsednik Nacionalne agencije za ERASMUS+ v Irski (2012–2020), je poudaril, da je sicer proti cinizmu, a želi biti »hiperrealističen«. Po njegovem je treba prepoznati realne omejitve in najti rešitve znotraj danih okvirov. »Imamo določene okoliščine. Poiščimo rešitve,« je pozval. Pri tem je izpostavil pomen lokalnih skupnosti kot gonilne sile sprememb in potrebo po jasni razmejitvi med NVO in institucijami.
Učenje skozi napake in zavračanje paternalizma
Zine Labidine Ghebouli, raziskovalec in gostujoči sodelavec Evropskega sveta za zunanje odnose, je poudaril, da so politične institucije še vedno večinoma zaprte za mlade. »Ko vstopaš v prostor, spoznavaš igro,« je slikovito ponazoril in nadaljeval, da kljub temu vidi dve ključni možnosti, kjer se mladi lahko aktivno vključijo: ekonomska udeležba, kjer bi mladi delovali kot nosilci ekonomskih intervencij, ter akademska raziskava, ki omogoča kritično refleksijo evropskih političnih institucij.
Zine Labidine Ghebouli, raziskovalec in gostujoči sodelavec Evropskega sveta za zunanje odnose, je poudaril, da so politične institucije še vedno večinoma zaprte za mlade.
Po njegovem mnenju bi se morali odločevalci ponovno usmeriti na mlade – ne kot pasivne opazovalce, temveč kot aktivne soodločevalce. »Nihče vam ne bo kar sam od sebe dal priložnosti. Morate si jih vzeti,« je bil neposreden. Ob tem je opozoril tudi na pogoste iluzije inkluzije, saj se mnogi mladi zaradi administrativnih in političnih ovir, kot so vizumske omejitve, sploh ne morejo udeležiti mednarodnih dogodkov.
Ghebouli je opozoril tudi na pritisk, da morajo biti mladi vedno popolni, in poudaril pomen tega, da jim dovolimo delati napake: »Potrebno jih je vključevati brez paternalizma. Sprejmite jih kot bodoče voditelje – z vso človeško nepopolnostjo vred.«
Ibtissem Sarra Boumeslout je poudarila, da se regija trenutno nahaja v globoki krizi, zato zgolj formalna prisotnost mladih ni dovolj. »Mladih ne smemo samo pripeljati v določen prostor – pomembno je, da imajo informacije, znanja in konkretna orodja,« je dejala.
Opisala je delovanje njihove organizacije, ki sprva ni imela trdnih struktur ali ustaljene metodologije, a bili so odločeni: mladi morajo sedeti za mizo, kjer se sprejemajo odločitve. »Nikoli nisem mislila, da bom delala v politiki. Prihajam iz države, kjer ti politiki ne dajejo občutka, da bi bil kot oni,« je priznala.
Prihajam iz države, kjer ti politiki ne dajejo občutka, da bi bil kot oni,« je priznala.
Posebej je izpostavila pomen lokalnega znanja in prisotnosti: »Mladi naj bi živeli v regiji in oblikovali politike. Nihče nima toliko podatkov kot oni in nihče ne deli njihovega vsakdana in izkušenj.«
Avtonomija in zaupanje – ključna pojma prihodnosti
Iz publike je bilo slišati, da so mladi pogosto uporabljeni v simbolnem smislu in ne kot partnerji. Čeprav pišejo strateške dokumente in imajo vizije, njihovo sodelovanje pogosto ne preseže reprezentativne ravni.
Ena od udeleženk iz Tunizije je izpostavila naslednji problem:
»Mladi imamo orodja – pišemo strateška poročila, oblikujemo vizije. Toda ko jih želimo udejaniti, se pogosto srečamo s konfliktom. Vključeni smo zgolj simbolno, ne pa kot partnerji pri odločanju? Zakaj moramo ustvarjati alternativne organizacije, če želimo biti slišani? Kako preseči to vrzel med mladimi in institucijami, še posebej v času, ko v Tuniziji doživljamo pravo digitalno revolucijo?«
Druga intervencija je prišla iz Grčije:
»Pri nas mladinski sveti nimajo formalnega ali pravnega statusa. Udeležujejo se festivalov, a nimajo vstopa v politične procese – ne na lokalni in ne na državni ravni. Kako komentirate to odtujenost mladih od institucionalnih odločitev? Kako naj postanejo del realnih političnih procesov?«
Tretji glas iz publike se je osredotočil na vprašanje avtonomije mladih:
»Veliko slišimo o mladih – a zelo malo o njihovi avtonomiji. Zakaj mladi vedno delujejo pod okriljem drugih organizacij? Ali lahko govorimo o prostoru, kjer mladi delujejo samostojno, kot neodvisni akterji?«
Nekdo je postavil tudi širše, konceptualno vprašanje:
»Ko govorimo o institucionalizaciji sodelovanja mladih – ali to pomeni tudi tveganje, da izgubimo spontanost, radikalnost, ali celo alternativo? Kako naj mladi vzpostavijo partnerstvo z institucijami, ne da bi izgubili svojo avtonomijo in kritično distanco?«
Zadnje vprašanje pa je naslovilo zaupanje:
»Kako graditi zaupanje med mladimi in institucijami, še posebej, če se odbori pogosto menjajo in kontinuiteta ni zagotovljena? Kako ohraniti stabilna partnerstva, ko se vodstva menjajo vsaki dve leti?«
Gostje, ki niso imeli dokončnih odgovorov, so se strinjali, da mora institucija ne le sprejemati mladih, temveč vanje verjeti.
Thomas Wagnsonner je bil še bolj neposreden: »Mladi pogosto podajo dobre rešitve, a odločitve še vedno sprejemajo beli moški srednjih let. To moramo spremeniti.«
Thomas Wagnsonner je bil še bolj neposreden: »Mladi pogosto podajo dobre rešitve, a odločitve še vedno sprejemajo beli moški srednjih let. To moramo spremeniti.
Po njegovem je nujno vključiti mlade ženske kot dejanske odločevalke in povečati pritisk na institucije, da spremenijo strukture odločanja.
Gradnja odnosa – politična in človeška naloga
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja, kako graditi zaupanje. »Na začetku je težko, toda postopoma postane jasno, kdo deli vaše vrednote,« je dejala Boumeslout. Poudarila je tudi problem privilegijev – tisti, ki imajo »močnejše« potne liste in več sredstev, pogosto predstavljajo tiste, ki sploh niso mogli priti na konferenco.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja, kako graditi zaupanje.
Ghebouli je sklenil z mislijo, da so morebitni konflikti del procesa in da je edina pot naprej v odprtem pogovoru, samorefleksiji in vztrajnosti. »Potrebno je poslušati mlade – in manj govoriti.«
Zaključek
Diskusija je potrdila, da institucionalizacija mladinskega sodelovanja ni razkošje ali simbolična gesta, temveč nujnost, če želimo ustvariti vključujoče, trajnostne in demokratične družbe. Odločevalci se morajo odločiti – bodo mladi le trendovski dodatki ali resnični partnerji v soustvarjanju prihodnosti?
