Letni arhiv: 2024
Dve pesmi Lilijane Homovec:
– Korak do dneva
– Sedi z mano na tla
Iva bi morala pripravljati strategijo zmanjševanja energetske revščine za eno izmed mnogoterih slovenskih občin, vendar vmes ves čas preverja socialna omrežja in razmišlja o menopavzi, hormonskem ravnovesju, statusu žensk v družbi …
Poetičen zapis Branke Biblije o Kubi, pa tudi o Sloveniji. Premišljevanje o dveh prostorih, ki deluje zelo avtentično, bralci pa imamo občutek, da se nahajamo na kraju samem.
Mary Basson, avtorica romana Slikarka in docentka v Umetnostnem muzeju v Milwaukeeju, kjer hranijo največjo zbirko slik Gabriele Münter (1977, Berlin – 1962 Murnau, Bavarska) v Severni Ameriki, je napisala življenjsko zgodbo slikarke in njenega učitelja Vasilija Kandinskega (1866, Moskva – 1944, Francija), začetnika abstraktnega slikarstva in enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja, v času osebne in zgodovinske krize. Münterjeva je bila ekspresionistična slikarka, ki se je ukvarjala z grafičnim tiskom. V vojnem in povojnem obdobju ji je uspelo ohraniti pomemben del umetniških del Vasilija Kandinskega in jih je skupaj s slikami drugih umetnikov iz združenja Modri jezdec (Kandinski, Aleksej Javlenski, Franc Marc, Alfred Kubin) in z nekaterimi svojimi slikami razstavila v muzeju.
Roman opisuje ceremonijo v Ljubljani, ko so pokristjanili “zamorske” dečke in deklice, ugrabljene v Afriki. Prizor je intimen in hkrati prikazuje odziv množice ob tem dogodku. Prisotni so visoki cerkveni dostojanstveniki, vidimo pa tudi, kako Cesar in Cesarica razpravljata o tem dogodku.
Adriana Kući v kritiki piše o prvencu Tine Perić, Črtice (Goga, 2024).
Silva Batič Rožman razmišlja o skupnosti starejših; kaj pomeni druženje med starejšimi in kakšno tolažbo lahko nudi. Včasih zaleže preprost pogovor za skupno mizo.
Maja Drolec v recenziji piše o romanu Vladimirja P. Štefaneca, Naš človek Naš človek na nebu. Skoraj resnična zgodba o Josipu Križaju, Mladinska knjiga, 2023.