Letni arhiv: 2026
“Stil pisanja Marinke Golob Pirc je polnokrven, doživet, poln dinamičnih dialogov in pomenljivih monologov, ki nastopajo kot gradniki fabulativnega mozaika, ki nastaja pred našimi očmi in ki ga lahko zelo razločno vizualiziramo.” Miša Gams v recenziji o romanu Marinke Golob Pirc – Tovarniški aktivist Mezgec
Pesem Lucije Beguš govori iz prostora notranje razpoke, kjer se začetek in konec ne ločita več. Subjekt se razpada v tesnobi in iskanju oblike, v kateri bi lahko stal, a mu pogled in misel vedno znova zavežeta vozle. Beg obljublja svobodo, vendar razkrije, da človek beži predvsem pred lastnimi sencami. V zadnjem delu se intimna stiska razširi v kolektivno: svet, ki razglaša življenje, v resnici proizvaja smrt, zato vprašanje identitete ostane brez odgovora.
V pesmih Lilijane Homovec se prepletajo spomin, odtujenost in tiha notranja praznina. Podobe hiše, zarasle poti, jalovega reda in potrošniških nadomestkov ustvarjajo občutek oddaljenosti od nekdanje bližine — tako čustvene kot družbene. Govorica je zadržana, a natančna; iz drobnih predmetov in gest nastaja razpoka, skozi katero se razkrije krhkost odnosov in sveta, v katerem živimo.
Zgodba razpira intimno nočno pokrajino moškega, ki ljubezen doživi kot tiho možnost, a jo v odločilnem trenutku sam zaduši z bremenom dolžnosti in strahu pred spremembo. Razmerje med Štajercem in Primorko tako postane droben, a boleč trk dveh življenjskih ritmov: njene odločnosti in njegove zadržanosti, ki se nikoli ne ujameta v skupno prihodnost. Pripoved ostane kot elegija neizrečenemu, kot spomin na tisto noč, ko bi se življenje lahko obrnilo drugače, pa se ni.
6. februarja 2026 je organizacija English PEN obelodanila letošnje prejemnike programa PEN Translates, med njimi 18 projektov iz 12 jezikov in 16 regij, ki bodo prevedeni v angleščino. Izbrana dela prihajajo iz različnih jezikov in okolij ter nosijo zgodbe o izgnanstvu, nasilju, izgubljenih domovih in otroštvih, ki so se prelomila, s čimer ustvarjajo “zemljevid glasov”, ki prečka politične in geografske meje. Prevod teh del omogoča bralcem dostop do manj zastopanih perspektiv in oblikuje nove povezave med jeziki, kulturami in spomini, hkrati pa poudarja krhkost in intimnost človeških izkušenj.
“Nisem vedela, kako. In tako nasilna je bila ta prva ljubezen, da ji le težko odpustim to grobost. Do njega sem čutila nežnost, življenje do tedaj je bilo tako surovo in neznano, in medtem ko sem delala načrte, se je začelo dogajati pravo življenje.” (Maja Drolec)
Panorama
Mavrični pajčolan (pesem Maje Drolec iz pesniške zbirke Mavrični pajčolan, Kulturni center Maribor, 2026)
Mavrični pajčolan (pesem Maje Drolec iz pesniške zbirke iz pesniške zbirke Mavrični pajčolan, Kulturni center Maribor, 2026)