Naslovnica: Božidarka Brnas
dr. Melita Moretti
Tri pesmi
iz zbirke Misli, ki ostanejo
Včasih se zaljubimo
Zaljubimo se, ker nas kdo pogleda.
Ker srce hrepeni.
Ker verjamemo v tisto, kar bi lahko bilo.
Ker iščemo dom.
Ker srce hrepeni.
Ker verjamemo v tisto, kar bi lahko bilo.
Ker iščemo dom.
Ker se ob nekom ne branimo več.
Ker bližina ne zahteva, ampak ostane.
Ker spoštuje mejo in s tem postaja še bližja.
Ker nas vidi takšne, kot smo.
Ker bližina ne zahteva, ampak ostane.
Ker spoštuje mejo in s tem postaja še bližja.
Ker nas vidi takšne, kot smo.
In včasih zato, ker ta dom v nekom nenadoma prepoznamo.
Dom kot odločitev
Dom ne nastane, ko prideš, ne takrat, ko odložiš stvari.
Nastane šele v trenutku, ko zavestno ostaneš.
Nastane šele v trenutku, ko zavestno ostaneš.
Ostati pomeni sprejeti tudi dneve, ki niso prijazni.
Pomeni ne oditi ob prvem dvomu in se ne zapreti ob molku.
Pomeni ne oditi ob prvem dvomu in se ne zapreti ob molku.
Dom je izbira, ki se ponavlja, vsako jutro, vsak večer.
Je odločitev: ostati prisoten, tudi ko bi lahko odšel.
Je odločitev: ostati prisoten, tudi ko bi lahko odšel.
In ko to prisotnost izbereš znova, ne da bi jo razlagal, takrat prostor dobi pomen. Takrat veš, da si doma.
Ko številke povedo besede
K meni ne pridejo številke.
Pridejo ljudje, z vprašanji, ki jih je strah postaviti naglas, in z rezultati, ki jih ne znajo prebrati brez skrbi.
Pridejo ljudje, z vprašanji, ki jih je strah postaviti naglas, in z rezultati, ki jih ne znajo prebrati brez skrbi.
Številke same po sebi molčijo, v vrsticah in stolpcih so shranjeni odgovori na vprašanja.
Ne dokazujejo, ne razlagajo, samo stojijo tam, dokler jih nekdo ne pogleda z dovolj miru, da postanejo to, kar so.
Ne dokazujejo, ne razlagajo, samo stojijo tam, dokler jih nekdo ne pogleda z dovolj miru, da postanejo to, kar so.
Najprej umirim prostor, šele potem pogledam podatke, ker povedo več, če jih ne silim k odgovoru.
Moje delo ni v tem, da jih prisilim, da imajo prav, ali da postanejo dokaz za nekaj, kar si želimo slišati.
Moje delo ni v tem, da jih prisilim, da imajo prav, ali da postanejo dokaz za nekaj, kar si želimo slišati.
Moje delo je, da jih postavim tako, da lahko same povedo besede, ki so bile ves čas tam, a niso imele oblike.
Vem, da resnica ni v tabeli in da pomen ni v izračunu.
Vem, da resnica ni v tabeli in da pomen ni v izračunu.
Začne se v razumevanju, kaj sploh sprašujemo in zakaj si to sploh upamo vprašati.
Ko številke povedo besede, se vprašanja umirijo, rezultati nehajo groziti in postanejo razumljivi.
Ko številke povedo besede, se vprašanja umirijo, rezultati nehajo groziti in postanejo razumljivi.
Ne zato, ker so enostavni, ampak ker so postavljeni pošteno in prebrani brez pritiska.
Takrat človek zadiha drugače, ker ve, da resnica ni proti njemu, ampak zanj.
To je dovolj.
To je dovolj.
