Jože Jurša v eseju razmišlja o odgovornosti posameznika in skupnosti za blaženje podnebnih sprememb ter opozarja, da kljub razgledanosti, znanju in tehnologiji še vedno prevladujejo sebični interesi, brezbrižnost in neučinkovito politično delovanje. Človeštvo, ujeto med potrošništvom, pohlepom in neukrepajočo politiko, tako drvi proti lastnemu uničenju – kot vlak, ki se ne zna več ustaviti pred prepadom.
