Maja Drolec je ponovno prebrala roman Virginie Woolf K svetilniku – subtilno, lirično mojstrovino modernizma, ki skozi tok zavesti in menjavo perspektiv razgrinja psihološko globino likov ter čustveno hvalnico materi, z močno avtobiografsko podlago.
Arhiv kategorij: Kritika
Roman Hidžra Saifa ur Rehmana je ganljiva avtobiografska pripoved o odraščanju med dvema kulturama – pakistansko in italijansko – ter bolečem, a pogumnem iskanju spolne identitete, sprejetosti in notranjega miru.
Maja Drolec recenzira roman Mi smo svetloba nizozemske pisateljice Gerde Blees, ki skozi večplastno pripoved razkriva dogajanje v komuni, kjer člani iz želje po presežnem življenju zavračajo hrano, kar vodi v smrt ene izmed njih. Z unikatnimi pripovedovalci in psihološko poglobljenimi liki roman raziskuje mejo med duhovnim iskanjem, duševno boleznijo in moralno odgovornostjo.
Polifonija, Kritika
Maysoon Zayid: »Bombardirajo nas iz zraka, toda zemlja je naša.« – Dialog. Kdaj poslušati, kdaj odditi
»Palestinci si zaslužimo enakost,« je dejala Maysoon Zayid, ameriška komičarka, pisateljica in aktivistka palestinskega rodu, znana po svojem duhovitem in iskrenem govoru o invalidnosti, identiteti in političnih temah. »Nismo rojeni, da bi nas ubijali.«
Na All Forumu 25 v Tirani je z izpovedno močjo povezala osebno zgodbo z univerzalnim pozivom k dialogu, enakosti in upanju.
“Večplasten in kompleksen roman preko srhljivega zapleta ponudi avtentičen vpogled v življenja Zagrebčanov in njihovih negotovih usod.” (Maja Drolec)
“Razumem, o čem govori. Jančar gre še dalje. Pravi, da izginjanje literarnih besedil iz gledališča nadomešča vse pogostejša politična odrska (ali pa preprosta moralistična) agitacija, ki jo izvajajo igralci z mikrofoni v rokah.”
Mirjam Dular v recenziji o zbirki eseje Draga Jančarja: Drago Jančar: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi, Slovenska matica, 2024.
Ali je literatura danes sploh lahko v celoti neodvisna od politike? Je kdajkoli bila? Mar ni tudi v literaturi in v nje merjenju polno politike in “politike”? (Mirjam Dular v recenziji o zbirki esejev Draga Jančarja: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi, Slovenska matica, 2024.
“Zame, ki sem odraščala v obleganem Sarajevu, in se prepoznam v geografiji propadanja, ima roman še en odtenek: topografijo izgube, ki se ne konča s smrtjo, ampak se šele takrat začne.”