Recenzija Maje Drolec roman Otok pogrešanih dreves predstavi kot ganljivo in večplastno zgodbo o ljubezni, spominu in izgubi, ki se prepleta z zgodovino razdeljenega Cipra. Elif Shafak skozi simboliko fige in pripoved o treh generacijah razgrinja vprašanja identitete, pripadnosti in človeške zmožnosti, da kljub bolečim koreninam ponovno zraste in se poveže z drugimi.
Arhiv kategorij: Kritika
Gabriela Babnik v gledališki kritiki premišljuje o predstavi P(r)epelka. Klasična zgodba o Pepelki je preoblikovana v sodobno družbeno kritiko, kjer je junakinja temnopolta begunka, ki se namesto s čarovnijo osvobodi s svojo odločnostjo in talentom. Namesto poroke s princem je cilj njena emancipacija, samostojnost in svoboda.
Recenzija Tonje Jelen govori o pesniški zbirki Ena na ena Martine Potisk, ki se s prepletom empatije, družbenokritičnosti in ironije upira malodušju ter malomeščanskemu razmišljanju. Zbirka je hkrati premišljen jezikovni eksperiment in zagovor mislečega posameznika, ki ne pristaja na površinsko lahkotnost sveta.
“Lani je bil v The Guardianu objavljen prispevek z naslovom Pet najboljših psiholoških grozljivk, ki so jih napisale ženske, ki navaja, da je v zadnjem desetletju prišlo do pravega razcveta psiholoških trilerjev avtoric, in to do te mere, da so si nekateri moški avtorji izmislili spolno nevtralne psevdonime, da bi pritegnili založnike in bralce. V izboru sta tudi Ni je več (angl. Gone Girl) (Mladinska knjiga, 2014) Gillian Flynn in Eileen, prvi roman Ottesse Moshfegh iz leta 2015, ki smo ga letos dobili tudi v slovenskem prevodu (Pivec, 2025). Moshfegh je prostodušno povedala, da je roman napisala z namenom, da postane uspešnica, pri tem je uporabila priročnik Alana Watta z naslovom The 90-Day Novel. Prvemu so sledili še trije romani, Domotožje po drugem svetu pa je njena prva in doslej edina zbirka kratke proze.” (Mirjam Dular v recenziji Svet, kot je)
Roman Posmehljivo poželenje pripoveduje o slovenskem pisatelju Gregorju Gradniku, ki se v New Orleansu sooča z drugačno kulturo, tujostjo in lastnimi ustvarjalnimi blokadami, ob tem pa vstopa v razmerja in odnose, ki razkrivajo njegovo notranjo razklanost. Preplet potopisnih vtisov, literarnih navezav in osebnih stisk izrisuje zgodbo o iskanju svobode, pripadnosti ter smisla med domotožjem in skušnjavami novega sveta.
Recenzija predstavi Žalostinko za okroglo Zemljo Petra Semoliča kot zbirko, kjer se konkretni vsakdan prepleta z imaginarnim, mitološkim in sanjskim, osrednji simbol pa je mačka, ki povezuje teme smisla, ega in fluidnosti prostora.
“Biti pijanec in boem starega je še vedno eksces; vendar je biti mladostnik na drogah, ki eksperimentira z odnosi in potuje po svetu, norma.” (Muanis Sinanović v recenziji o romanu Malcolma Lowryja – Pod vulkanom, prevedla Mira Mihelič, Beletrina 2025