Fotografija: Pixels – Pixabay
Martina Potisk, Ena na ena, Maribor: Kulturni center Maribor, 2025
Martina Potisk v pesniški zbirki Ena na ena premišljeno tehta in se igra z nastavljanjem obraza vsem tistim, ki so se zavili v svoje okove in ne zmorejo ven.
Ena na ena je branilec za misleče, tiste, ki čutijo svet in se mu nočejo ukloniti.
Ena na ena je branilec za misleče, tiste, ki čutijo svet in se mu nočejo ukloniti.
Že sama naslovnica spominja na preigravanje s kamni, ki jih je mogoče nalagati in pustiti, da nas presenetijo sredi vsega navideznega razkošja in lahkomiselnosti.
Nenaslovljene, oštevilčene pesmi, ki jih je v zbirki 60, so kot nagovori z bralstvom.
Bralka in bralec sta soočena z marsikatero zelo neposredno mislijo, ki zna požugati in streti nečimrnost. Tudi sama subjektinja se obregne sama vase:
»olala
menda
mimogrede postajam poštrikana prepeličja
gospodična popolnoma nabodena na
grenko slino tistih ki me
od spredaj in zadaj
krmijo
z oceanskimi laski«
Kako ne podleči vsemu in kako se kosati še s tako prefinjenimi ustroji, je vprašanje, ki si ga zastavljam med branjem te povedne in sveže pesniške govorice. Pesnica, ki deluje tudi kot znanstvenica in literarna in likovna kritičarka, je v zbirki pozorna na številne nemoralne ideje in izpeljave, ubežati želi malodušju in oditi iz vsega kvazipravilnega. Obravnavana poezija je ogledalo sami sebi in drugim. Zna biti zabavna in ironična. Je kot zagovor Kafkovemu Gregi in likom, ki sredi Kafkovega mesta ne najdejo več utehe.
Martina Potisk je v svojem uspelem prvencu analitična s prepletanjem empatije, družbenokritičnosti in prizemljenosti.
Martina Potisk je v svojem uspelem prvencu analitična s prepletanjem empatije, družbenokritičnosti in prizemljenosti.
To je pesniška zbirka proti marsikateri malomeščanski ideji, ki prefinjeno misli eno, a dela drugo. Pesniška subjekta brani svoje polje prepričanj, ki je brezkompromisno in iskreno.
Gre za poezijo, ki že po vsebinski plati daje smisel predvsem dobremu, legitimnemu in intelektualnemu (a tudi tukaj zna avtorica biti ironična in samosvoja). Braniti polje dobrega, prepletenega s premišljenim, je zagotovo ena od močnejših idej same pesniške zbirke.
Že sam naslov Ena na ena spominja skovanko, pesmico, ki nato gradi na vedno bolj premišljenem – na eni strani razgradnji besed in nato spet ponovni vzpostavitvi besed in verzov. Gre za zlaganje, ki nam odpre novo polje premišljevanje znotraj besedišča in razumevanje strukture poezije. Sledi sicer ludizmu, a bolj svojstveno z izbiro besedišča in različnih socialnih zvrsti jezika. Pesniško zbirko sestavlja premišljeno sestavljen in izpisan jezik.
M. Potisk je prikazala, kaj vse zmoreta misel in jezik (nekoliko v duhu Tomaža Šalamuna in šansonjersko obarvane Svetlane Makarovič), predvsem pa upor, ki lomi in svetuje tudi znotraj pesniške struje.
M. Potisk je prikazala, kaj vse zmoreta misel in jezik (nekoliko v duhu Tomaža Šalamuna in šansonjersko obarvane Svetlane Makarovič), predvsem pa upor, ki lomi in svetuje tudi znotraj pesniške struje.
To ni poezija za upognjeno držo, to je pesniška zbirka, ki jo sestavlja prepričljiva in drzna misel s smislom za sarkazem in pretanjenim občutkom marsikaterega področja, tudi zunaj umetnosti.
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.
