Fotografija: alf.website
Komičarka Maysoon Zayid je svoj performans začela z vprašanjem: »Biti ali ne biti. Se vključevati ali ne v dialog?«
Maysoon Zayid, ki je diplomirala na Arizona State University, in bila štipendistka na Princetonu, je tudi soustanoviteljica Newyorškega arabsko-ameriškega komičnega festivala. Nastopala je na televizijah ABC, CNN, BBC ter v oddaji Countdown with Keith Olbermann. Na odru Nacionalnega gledališča za opero in balet v Tirani (Teatri Kombëtar i Operas dhe Baletit), pod okriljem ALForuma, ki se v letošnji ediciji fokusira na dialog, se je predstavila z naslednjimi besedami: »Sem Palestinka. Temnopolta ženska. Ločenka.«
Sodelovala je z blagovno znamko Huda Beauty in se proslavila na odrih doma in v tujini. Je avtorica uspešnice Find Another Dream ter nagrajenega stripovskega romana Shiny Misfits.
Dialog po njenih besedah v času socialnih omrežij pomeni vse in nič.
»Vsak superjunak ima svojo zgodbo. In jaz sem superjunakinja.«
Najprej se je torej odločila povedati svojo zgodbo.
»Zdravnik, ki me je spravil na svet, je imel dialog sam s seboj. Spraševal se je, ali je tisti dan spil preveč, da bi asistiral pri rojstvu deklice – ali ne. Zagozdila sem se. Za nekaj hipov sem celo prenehala dihati.«
Ko se je Maysoon Zayid rodila, je zdravnik njenim staršem oznanil, da ne bo nikoli hodila.
Rodila se je v Združenih državah. Čeprav se ne definira kot Američanka, temveč kot Palestinka. Z eno nogo se nahaja v Ameriki, z drugo pa v Jeruzalemu, kjer je kot deklica s svojimi tetami preživljala poletja.
»Starša sta se odločila, da me bosta učila hoditi. Ta vloga je pripadala očetu.«
Eden najpomembnejših dialogov v njenem življenju se je zgodil v osnovni šoli, ki so jo obiskovale tudi njene tri sestre.
»Moj imigrantski oče, ki se ni prav dobro naučil angleško, se je odločil pogovoriti z ravnateljem. In ne vem, če se je ravnatelj – zaradi slabe izgovarjave jeznega Arabca – sploh zavedal, da mu moj oče grozi.«
Ko je bila stara pet let, sta se starša odločila, da se z njo pogovorita o Božičku. Ali je resničen ali ne.
»Ko sem odraščala, me nikoli niso zasmehovali. Vedno so me obravnavali kot enakovredno. Neka prijateljica je celo rekla, da prihajam od tam, od koder prihaja Jezus. In jaz sem ji odgovorila: ‘Alah Akbar’ (Bog je največji).«
»Ko sem odraščala, me nikoli niso zasmehovali. Vedno so me obravnavali kot enakovredno. Neka prijateljica je celo rekla, da prihajam od tam, od koder prihaja Jezus. In jaz sem ji odgovorila: ‘Alah Akbar’ (Bog je največji).«
Tega danes ni več, pravi Maysoon Zayid.
Odraščala je v New Jerseyju. In vedno je sanjala, da bi postala superzvezda. Toda namesto tega je postala komičarka. Ki si služi kruh z zabavanjem ljudi.
»Biti komičarka v času genocida je uničujoče.«
»Rada bi vam povedala zgodbe o tem, kdo sem,« je dejala Maysoon Zayid in si pri tem popravila dolge, goste lase. Zaradi bleščic, posipanih po njeni tuniki, se je zdelo, kot da žari.
»V tem trenutku so palestinske družine izbrisane. Menim, da je smeh ultimativni odgovor – in odpor.«
»V tem trenutku so palestinske družine izbrisane. Menim, da je smeh ultimativni odgovor – in odpor.«
In potem, sedeč na visokem stolu, v čevljih z visoko peto, je nanizala celo vrsto imen svojih palestinskih prednic in prednikov.
»Moj ded je zagledal mojo babico med obešanjem perila. Kasneje je sledilo povabilo na kavo. To je bilo še pred časom, preden je obstajala serija Habibi Love is Blind.«
Prosil je njene starše za dovoljenje, da se smeta poročiti.
»Moja mama me je naučila, kdaj se ne boriti,« je dejala Maysoon Zayid. »Ime moje mame je Zmagovalka. Bila je rojena leto pred Nakbo.* Mamo so vzgajale nune. Lahko se borite z njo vse življenje, vendar je ne boste premagali. Njene zgodbe zbiram za komične nastope.«
»Zakaj vam pripovedujem zgodbo mojih staršev?« je komičarka in pisateljica neposredno naslovila občinstvo.
Ker je zaradi njih takšna, kot je.
»Od nekdaj sem bila rada na odru. Do januarja 2009.« Tedaj je bila Gaza bombardirana. In ravno se je zaročila. Svojega bivšega moža je spoznala na poroki.
»Imam problem,« je dejala in se grenko nasmehnila. »Še vedno sem ena tistih ljudi, ki jim je mar za druge.«
»Imam problem,« je dejala in se grenko nasmehnila. »Še vedno sem ena tistih ljudi, ki jim je mar za druge.«
Njena prijateljica se je zaročila v balonu, v zraku. In tedaj je svojemu bodočemu možu dejala, naj naredi nekaj podobnega. »Na ves glas je zakričal, če bi se z njim poročila.«
»Danes vem, da so poročeni ljudje lahko polni zla,« je dejala – v njenem glasu je bilo slutiti grenkobo.
»Kasneje sem se ločila. Ker nikoli nisem mogla verjeti, da sem se poročila.«
»Imela sva dober zakon, ker znam zgladiti konflikte.« Ko sta se ločila, je spoznala, da nas družine ne posvarijo pred poroko. Njen zakon je trajal deset let.
»Kakšna je definicija invalidnosti?« se je vprašala in za hip vstala. »Nekatere so vidne in druge ne.«
Maysoon Zayid, ki je performans peljala po ozki črti med intimno izpovedjo in družbeno kritiko, je priznala, da je imela v Združenih državah Amerike precej težav. Tudi zato, ker je Palestinka. Tudi utišani glasovi si morajo vedno izboriti, da spregovorijo.
Maysoon Zayid, ki je performans peljala po ozki črti med intimno izpovedjo in družbeno kritiko, je priznala, da je imela v Združenih državah Amerike precej težav. Tudi zato, ker je Palestinka.
»Prihodnost naše celotne skupnosti je onemogočena,« je dejala.
Potem je mimogrede navrgla, da je Albanija po njenem ena najlepših dežel – med drugim tudi zaradi boja za neodvisnost.
»Nekoč sem ležala na plaži in ugotovila, da je zame zvok brezpilotnega letala (drona) zvok smrti. Poleg mene je bil moški, ki je ta isti dron slikal. Njemu se je prizor zdel zabaven.«
Ta dogodek ni bil edino, kar se je zgodilo.
Socialna omrežja odpirajo prostor za ljudi, ki so invalidni. Tega dostopa prej niso imeli. Dajati glas tistim, ki ga nimajo. Zakaj?
Ker tudi fašizem med drugim izhaja iz tovrstne motnje.
Okvara se ne ozira na barvo vaše kože, ne na to, iz katerega razreda prihajate.
»Rada bi ustvarila dialog. Obstaja življenje in smrt. Vmes pa je invalidnost. Ljudje mi pravijo, da sem kraljica invalidnosti,« je dejala avtorica.
Vsi ljudje z določeno okvaro si zaslužijo spoštovanje.
»Ko se vračam v Palestino, opazujem deklice. Zaslužijo si spoštovanje. Te deklice si zaslužijo priložnosti, ki sem jih imela sama,« je dejala.
In potem priznala, da jo je oče vsako poletje poslal v Palestino, kjer je posedala s svojimi tetami. Ki so na veliko opravljale. Tetam je bilo vseeno, da je deklica in ne fant. Potem je postala komičarka.
In potem priznala, da jo je oče vsako poletje poslal v Palestino, kjer je posedala s svojimi tetami. Ki so na veliko opravljale. Tetam je bilo vseeno, da je deklica in ne fant. Potem je postala komičarka.
»V Palestini sem tudi na veliko kradla. Predvsem bonbone. Tlačila sem si jih v žepe,« je dejala Maysoon Zayid, ki je ves čas performansa iskala zavezništvo z občinstvom.
»Rada sem hodila v Palestino. Kot otrok. Poletí je v Palestini čas porok. Piješ kokakolo. In se bašeš s hrano.« To je trajalo, dokler niso tete začele govoriti, da je Maysoon Zayid naslednja na vrsti za poroko.
»Ko sem jih imela 30 let, je teta začela govoriti: ‘Vse je v redu.’«
»Komedije sem se naučila, ko sem sedela s temi ženskami,« je dejala.
Svet je po njenem zlomljen. Vendar ga lahko sestavimo. Z manipulacijo socialnih omrežij.
»Naučimo se, kako posredovati sporočilo, ki nam je pomembno. Trenutno poučujem na univerzi, kjer mi ne dovolijo govoriti o genocidu.«
Po njenem obstaja čas, ko se odločiš, kdaj boš govoril – in kdaj je dovolj.
»Danes slišite moj glas. Če vam nekdo grozi – odidite stran. Ni razloga, da bi se spravljali v odnos z demonom.«
Potem je priznala, da je borka. Prihaja namreč iz Jerseyja. In je Palestinka. Tam so se ljudje navajeni boriti. Tudi Maysoon Zayid se celo življenje bori.
»Palestinci si zaslužimo enakost,« je dejala. »Nismo rojeni, da bi nas ubijali.«
»Palestinci si zaslužimo enakost,« je dejala. »Nismo rojeni, da bi nas ubijali.«
Genocid poraja podobe lačnih otrok. Tudi Maysoon Zayid se je začela pogovarjati z materami – ki ne ignorirajo genocida, ampak še vedno iščejo svetlobo in gojijo upanje.
Najprej moramo izobraževati.
»Ko danes rečeš Palestino, vsi pomislijo na travmo. Torej: najprej je potrebno izobraževati ljudi. Ko se nekdo odloči, da vas bo razosebil, ga morate izobraziti.«
»Včasih preprosto odidem. In se ne pogovarjam.«
Nekoč se je odločila, da ne bo praznovala božiča. Ker je prostor, kjer se je Jezus rodil, bombardiran.
»Bila sem s svojimi najboljšimi prijateljicami,« je dejala. »Rekla sem jim, da je bil Jezus rojen v Betlehemu. Prijateljica mi je dejala, da je bil Jezus rojen v njenem srcu. Počutila sem se kot muslimanka, ki mora pojasnjevati celotno zgodbo o Jezusu.«
Spoznala je, da njeno državo bombardirajo – in ljudje, ki jih je imela za najboljše prijatelje, je niso nikoli vprašali, ali je v redu.
Spoznala je, da njeno državo bombardirajo – in ljudje, ki jih je imela za najboljše prijatelje, je niso nikoli vprašali, ali je v redu.
»Petindvajset let smo preživeli v praznini. Lahko vam je nerodno zaradi tistih, ki ne dojamejo vaše bolečine. Torej sem preprosto odšla.«
»Nehajte spraševati ljudi, ali imajo otroke. Razen, če niste njihov oče,« je potem občinstvu navrgla Maysoon Zayid.
In spet spregovorila o dejstvih.
Ljudje brez otrok – ne moremo vedeti, v kakšni situaciji so se znašli. In obstaja še nekaj:»Ljudje, ki imajo otroke, vam bodo to dejstvo vedno povedali sami od sebe. Na primer: ‘Sem ta in ta oseba in imam dva otroka.’«
Po nekakšnem aluzivnem principu je Maysoon Zayid dodala, da ima od nekdaj trebuh, kot bi bila pet mesecev noseča.
»Na odru me vedno izberejo za tisto, ki vpije.«
»V času pandemije se je vsak od nas odločil, kaj je tisto, za kar bi umrli. Jaz sem se odločila za moje obrvi. Obnašali sta se, kot da se pogovarjata.«
»Ko moram skozi letališko preverbo, me sprašujejo, kako visoko sem noseča.«
Maysoon Zayid je priznala, da je včasih še vedno trpela zaradi ljudi, ki niso razumeli genocida. Ki so jo žalili.
Maysoon Zayid je priznala, da je včasih še vedno trpela zaradi ljudi, ki niso razumeli genocida. Ki so jo žalili.
»Kako bomo naredili, da nas bo vesolje sprejelo? Če bom dovolila ljudem, da o meni vedo stvari, ki jim jih ni treba, me bo konec. Torej jih blokiram. Če ste zlo – mene ni več. Ne dovolite ljudem, da trošijo vašo energijo. Ni vse mišljeno, da pride na plano. Pogovor, ki ga morate imeti sami s seboj, je: Kje je moje upanje?«
Maysoon Zayid meni, da je potrebno najti upanje. Kar se zdaj dogaja, je boj med dobrim in zlim. Odraščali smo ob gledanju risank, torej znamo ločiti dobro od zla.
Obstaja torej vprašanje: kaj lahko naredimo?
»Gledam, kako izginjajo hiše mojih prijateljev,« je dejala Maysoon Zayid.
»Vsako jutro, ko se zbudim, se odločam, da bom še naprej študirala zgodovino Albanije – in da bom še naprej ljudi spravljala v smeh.«
Vse, kar je lepo in kar pogreša kot Palestinka – ker je njen svet izbrisan – skušajo uničiti. Vendar jim tega ne bo dovolila.
Vse, kar je lepo in kar pogreša kot Palestinka – ker je njen svet izbrisan – skušajo uničiti. Vendar jim tega ne bo dala.
»Včeraj smo videli albanski ples. Vse to so originalni plesi, četudi te skupnosti ne vedo druga za drugo. Vedno pa gre za isto stvar: teptanje tal. Bombardirajo nas iz zraka, toda zemlja je naša.«
»Ne počutite se, kot da ne morete ustaviti genocida. Ker ga lahko ustavite,« je zaključila Maysoon Zayid ob bučnem aplavzu. In tudi ob kakšni solzi.
Nakba: označuje palestinsko izkušnjo razselitve leta 1948, ko je bilo med ustanovitvijo Izraela razseljenih okoli 700.000 Palestincev in uničenih več sto vasi.
