Fotografije: AllForum 2025: Anas Badawi, Ayat Qteshat, Dr. Inna Rudolf, Lara Farag
Tirana, junij 2025 – V okviru mednarodnega foruma ALFORUM je 19. junija 2025 v hotelu Tirana potekala konferenca z naslovom Europe’s Role in the Civil and Political Landscape of the MENA Region – Voices from Iraq, Jordan, Egypt and reflections in Syria. Konferenca je združila raziskovalce, predstavnike civilne družbe in aktiviste iz Iraka, Jordanije, Egipta in Sirije, ki so razpravljali o novi vlogi Evropske unije pri postkonfliktni obnovi, političnem prehodu in prihodnosti evro-sredozemskega sodelovanja. Osrednja tematika: kako lahko Evropa v nestabilnih državah regije resnično podpira lokalne skupnosti in tranzicijske procese – ne le deklarativno, temveč s tem, da prisluhne in konkretno sodeluje.
Osrednja tematika: kako lahko Evropa v nestabilnih državah regije resnično podpira lokalne skupnosti in tranzicijske procese – ne le deklarativno, temveč s tem, da prisluhne in konkretno sodeluje.
Sirija kot ogledalo evropske politike
Sirija, ki se je po padcu režima Bašarja al-Asada decembra 2024 znašla v občutljivi tranzicijski fazi, je bila osrednji primer razprave. Nova prehodna islamsko usmerjena vlada pod vodstvom Ahmeda al-Šaraa (znanega tudi kot Abu Mohammad al-Julani) je oblikovana na podlagi začasne ustave, ki naj bi veljala pet let. V njej sodelujejo predstavniki različnih etničnih in verskih skupin. Kljub začetnim diplomatskim odprtjem pa ostaja ključno vprašanje: kako zagotoviti, da se nova Sirija ne bo reproducirala starih mehanizmov izključevanja in elitarizma?
Dr. Inna Rudolf z londonskega ICSR je opozorila, da evropske politike pogosto delujejo na podlagi zastarelih predstav:
“Politike EU ostajajo ujete v paradigme iz let 2003 ali 2006. Medtem pa se na terenu odvijajo povsem novi procesi, ki jih evropske institucije pogosto spregledajo.”
Od kvotne logike k človeški izkušnji
Zelo kritično so govorke in govorec naslovili evropsko prakso kvotnega vključevanja, ki v resnici poglablja razdeljenost. Ayat Qteshat iz Jordanije je poudarila:
“To ni vključevanje – to je institucionalizirana delitev. En kristjan, en musliman – in že imamo ‘pluralizem’. A mladi, ženske, tisti, ki živijo ob robu, ostajajo izključeni.”
Podobno se je izrekel tudi Anas Badawi iz Egipta:
“Evropska unija lokalne skupnosti pogosto dojema kot podizvajalce, ne kot sogovornike. To onemogoča resnično partnerstvo.”
Dr. Rudolf je opozorila na podobne prakse v Iraku, kjer je podpora t. i. reprezentativnim članom skupnosti – pogosto plemenskim ali sektaškim elitam – zacementirala razdeljenost in onemogočila razvoj vključujoče politike:
“Romantizacija plemenskih struktur kot temelj političnega reda ne vodi nikamor. Namesto ‘fixerjev’ potrebujemo sodelavce, partnerje v prihodnosti.”
Birokracija proti okrevanju
Pogosta kritika razprave se je nanašala na pretirano birokratizacijo evropskih projektov. Po mnenju sogovornikov EU pogosto ponuja sredstva, a v zameno zahteva postopke, ki presegajo zmožnosti lokalnih organizacij – in predvsem prezirajo njihov dejanski kontekst. Dr. Rudolf:
“Civilna družba ne potrebuje več razpisov – potrebuje varne prostore za travmo in skupno okrevanje.”
Evropski model participacije je, kot so poudarili, pogosto simbolen – temelji na izpolnjevanju obrazcev, namesto na resnični refleksiji in povezovanju.
Primer dobre prakse: Mancin Houses
Eden redkih pozitivnih primerov sodelovanja med EU in lokalnimi akterji je projekt Mancin Houses, ki ga je predstavila Dr. Rudolf. Gre za prostorsko-kulturno iniciativo, v kateri lokalni prebivalci – skupaj z zunanjo podporo – ustvarjajo odprte skupnostne točke, kjer se prepletajo kulturna izmenjava, dialog in družbeno okrevanje.
“Ti prostori niso zgolj objekti. So fizična in simbolna mesta, kjer se gradi zaupanje, spoštuje dostojanstvo in omogoča soustvarjanje.”
Evropa – med vrednotami in realnostjo
Razprava je jasno pokazala, da mora EU bolj odločno komunicirati svoje vrednote, a to mora početi z razumevanjem lokalnega konteksta. Vprašanje pravic, enakosti in svobode, vključno z vprašanji LGBT+ – mora postati del evropskega govora tudi v regiji MENA.
“Ne živimo v vakuumu. Če Evropa sama ne verjame v svoje vrednote, jih tudi druge skupnosti ne bodo,” je poudarila ena od udeleženk.
Ključna sporočila konference
Konec kvotne politike: EU mora preseči logiko “en predstavnik na skupnost” in se usmeriti v sodelovanje z ljudmi, ne le z njihovimi “predstavniki”.
Manj birokracije, več odnosa: Namesto upravnega upravljanja projektov je potreben človeški stik, razumevanje, prostor za travmo in okrevanje.
Krepitev lokalnih akterjev: Projekti morajo izhajati iz skupnosti, ne iz Bruslja. Diaspora, mladi in ženske naj postanejo ključni akterji prehoda.
Evropa naj posluša, ne vodi: Pristop EU naj temelji na fleksibilnosti, ne na rigidnih strukturah. Potrebna je ponižnost in volja do poslušanja.
Sklepna misel
Konferenca v Tirani je razgalila temeljno napetost med evropskim pristopom “od zgoraj navzdol” in dejanskimi potrebami skupnosti v Iraku, Siriji, Jordaniji in Egiptu. Če želi Evropa igrati konstruktivno vlogo v regiji MENA, mora preseči svojo kolonialno dediščino, se odreči simbolni participaciji in postati iskren, zaupanja vreden partner. To pomeni: več pogovora, manj predpisovanja; več poslušanja, manj kvot.
Udeleženci razprave:
-
Dr. Inna Rudolf, ICSR, King’s College London – strokovnjakinja za postkonfliktne politike, Irak in Sirijo.
-
Ayat Qteshat, Support Youth Leaders, Jordanija – aktivistka za vključevanje mladih v tranzicijske procese.
-
Anas Badawi, Bogeyman, Egipt – povezovalec lokalnih skupnosti in mednarodnih akterjev.
-
Lara Farag, Fundacija Candid, Nemčija – moderatorka, strokovnjakinja za človekove pravice v MENA regiji.
