Fotografija: alf.website
Drugi dan foruma o medkulturnem dialogu zaznamoval govor albanskega premierja Edija Rame
Drugi dan regionalnega foruma Anna Lindh Foundation (ALF), ki letos poteka v Tirani, se je odvijala razprava z naslovom Bridging Cultures and Religions in the Euro-Mediterranean Region: Reflecting on the UNAOC Two Decades of Dialogue for Humanity. Dogodek poteka v sodelovanju z Zavezništvom civilizacij Združenih narodov (UNAOC), njegov cilj pa je poglobljena refleksija o dveh desetletjih medkulturnega dialoga v evrosredozemski regiji.
V diskusiji so nastopili ugledni govorci, med drugim Miguel Angel Moratinos, visoki predstavnik ZN za UNAOC, George Andreas Papandreou, nekdanji grški premier, Egemen Bağış, nekdanji turški minister za EU, Mladen Ivanić, član predsedstva BiH, in prof. Michele Capasso, predsednik Fundacije Mediterraneo. Razpravo je vodila Nihal Saad, direktorica UNAOC. Pomemben poudarek je dal pogovoru Edi Rama, predsednik albanske vlade.
Edi Rama je znan po svoji nekonvencionalni karieri, ki združuje umetnost, politiko in šport. Po poklicu slikar in nekdanji profesor likovne umetnosti, je bil v mladosti tudi član albanske košarkarske reprezentance. Kot župan Tirane je med letoma 2000 in 2011 zaslovel z urbano in vizualno prenovo mesta, kar mu je prineslo široko mednarodno pozornost. Od leta 2013 vodi albansko vlado in ostaja eden najvidnejših političnih voditeljev regije z izrazito evropsko usmeritvijo.
Edi Rama je znan po svoji nekonvencionalni karieri, ki združuje umetnost, politiko in šport. Po poklicu slikar in nekdanji profesor likovne umetnosti, je bil v mladosti tudi član albanske košarkarske reprezentance.
Svoj govor je Rama začel z mislijo, da je evrosredozemska regija v izjemno težki situaciji – težki, a hkrati odlični, saj informacije potujejo zelo hitro:»Nočem vam pridigati. Obstaja prostor za majhne države, kot je Albanija. Lahko prispevamo k dialogu. Smo tudi kultura, ki še vedno ve, kaj pomeni izolacija in kaj pomenijo konflikti. Vendar med vsemi možnostmi še vedno izbiramo dialog.«
Poudaril je nenehno spreminjajočo se naravo prostora in opozoril, da živimo v težkem trenutku. V Evropi se dogaja nekaj pomembnega – delamo konkretne korake v smislu izobraževanja, financiranja vojaške industrije. Na ta način ni veliko prostora za dialog. Večinoma smo priča sentimentu dominance.
Rama je nadaljeval z opozorilom, da dialog postaja čedalje bolj odrinjen:»Danes bi naš kontinent – in ne samo naš kontinent, pač pa celoten Zahod – moral biti zainteresiran za dialog. Kar je najbolj grozno, je, da ima dialog vse manj prostora.«
Kljub temu je po njegovem mnenju dialog še vedno orodje, ki ga moramo negovati: »Ne gre zato, da se vdamo, ampak vztrajamo. Kar je najbolj boleče, je, da se dialog ignorira, še preden se je zares začel. Sovraštvo je treba nadomestiti z dostojanstvom.«
Posebej je izpostavil raznolikost Sredozemlja kot prednost:»Sredozemlje je izjemno raznoliko in zato polno primerov, kako raznolikost lahko deluje, namesto homogenosti. Ne gre za idealizem, pač pa za našo realnost.«
Ob koncu je opozoril na vseprisotnost diplomacije v vsakdanjem življenju:
»Diplomacija se dogaja vsepovsod: na forumih, v kavarnah, v šolah, na platformah. V Evropi se vse bolj izgublja vera v diplomacijo, kar pomeni izgubljanje vere v humanizem. Dialog bi moral biti naša skupna obsesija. Morda je Sredozemlje najbolj raznolika regija in zato razumljena tudi kot najbolj bogata. Ne smemo je videti le v luči problematičnosti.«
V Evropi se vse bolj izgublja vera v diplomacijo, kar pomeni izgubljanje vere v humanizem. Dialog bi moral biti naša skupna obsesija. Morda je Sredozemlje najbolj raznolika regija in zato razumljena tudi kot najbolj bogata. Ne smemo je videti le v luči problematičnosti.«
Zaključil je z mislijo o nevarnosti poenostavljanja sveta: »Če se izogibamo kompleksnosti in izbiramo le določene fragmente, pomeni vztrajati pri poenostavitvah. To pa pomeni le redukcijo sveta.« Ob tem je z značilno mero ironije dodal:»Namen mojega govora je le en – da nisem dolgočasen. Upam, da sem bil koristen.«
