Fotografija: Urška Pajer
1.
Županja in Macbethova žena se hihitata, tekata sem in tja, izmenjaje šepe-
tata: Si ga videla? Ne, ti? Je že prišel? Ja, meni se zdi, da je. Kdaj? Kje pa je?
Kaj? Kdaj? Kaj? Kaj? Kje? itd.
2.
Cesar (slovesno prišedši z dopusta): “Sem mar zamudil kaj?”
Županja (privrši iz toalete, utripa s trepalnicami, sočutno): “Ne … Pa si
spočil se vsaj?”
Macbethova žena (jeguljasto, osladno): “Moj Cesar, pogrešala sem te
tako!”
Županja (kot-da ji gre na jok): “Cesar, brez tebe smisla ni bilo!”
Cesar (se nerodno nasmiha): “Harpiji moji, kaj skrivata, z besedo le na
plan!”
Plešeta okrog Cesarja, se mu mečeta pred noge, ga poskušata božati.
Macbethova žena (hujskajoče): “Tista Kleopatra je na tvojem stolu oni
dan …”
Županja (ogorčeno): “Umerja, ureja, tempo nam in tebi kroj odreja …”
Cesar (hlastno): “Kaj?! Kleopatra — ona zvita preja?”
Macbethova žena (ofračno, nesramno): “Menda ne boš dovolil, da kaj pod
obleko se pokaže …”
Županja (zavija z očmi): “… da razkrinka naše kamuflaže!”
Cesar (sprva preplašeno, nato jezno, odločno): “Odrejam, da Kleopatro
zapre se v prispodobo zmaja!” Pomembno zakašlja, privzdigne brado, pre-
veri, če je vsa pozornost usmerjena nanj. Macbethova žena in Županja per-
formirata vdana psa. “Vidita mojo novo obleko?” Županja in Macbethova
žena Cesarju priliznjeno prikimavata, med seboj pa se spogledujeta in pri-
voščljivo hahljata. “Odslej vse drugo naj se graja!”
Zavesa se spusti.
Igralci ploskajo gledalcem.
