Fotografija: Mirjam Dular
Eruditna je, v mrežo lovi ose, njihovi
sočni sokovi se slastno mešajo v tonic.
Njena proteinska ploščica danes sije
s svetlobo staniola. Za jutri jo bo prihranila,
raje s psom nad psa (v leseni skrinji)
kot z golo roko;
sèm spusti,
svilnata senca je.
Če ji morje pljuska za hrbtom,
ne sliši sikanja slabljenja sluha, osvobaja se
genetike, nadomešča jo z otipom; koža je
največja. Ko se suši, stalaktitno stiska svoje celice,
vlaženje je ne izboljša; troši.
Zgodaj je vstala,
strastno poljubila dan.
»Bo deževalo?«, se razveseli.
Eruditka
