Fotografija: Maja Drolec
Sofi Oksanen (1977), finska pisateljica, dramaturginja, dramatičarka in založnica, je zagovornica enakopravnosti spolov in pravic istospolno usmerjenih. Opozarja na zlorabo žensk; medvojno nasilje, trgovino z belim blagom, odločanje za nadomestno materinstvo in darovanje jajčnih celic. Napisala je pet romanov: Stalinove krave, Baby Jane, Očiščenje, (v izvirniku Puhdistus, gre za njen najbolj odmeven roman), Ko golobice izginejo in Norma.
V romanu Pasji park pisateljica izriše zgodbo ob liku glavne junakinje Olge v Helsinkih na Finskem, leta 2016. Ta izjemno napet roman odpira številne teme kot so neplodnost, korupcija, revščina, osamljenost, postavljanje dobička pred zdravje žensk, sanje o lastni družini, konec koncev pa roman lahko beremo tudi kot pretresljivo ljubezensko zgodbo.
V romanu Pasji park pisateljica izriše zgodbo ob liku glavne junakinje Olge v Helsinkih na Finskem, leta 2016. Ta izjemno napet roman odpira številne teme kot so neplodnost, korupcija, revščina, osamljenost, postavljanje dobička pred zdravje žensk, sanje o lastni družini, konec koncev pa roman lahko beremo tudi kot pretresljivo ljubezensko zgodbo.
Olga o svojem življenjskem vzponu in padcu pripoveduje japonskemu ljubimcu Romanu, ki ga bralec ne spozna. Zvrstijo se dogodki od leta 2006 do 2016, v postsovjetski domovini. Tedaj vladata revščina in lakota, zato sta med vojno cvetela trgovina z nadomestnim materinstvom in prodajo jajčnih celic.
Zvrstijo se dogodki od leta 2006 do 2016, v postsovjetski domovini. Tedaj vladata revščina in lakota, zato sta med vojno cvetela trgovina z nadomestnim materinstvom in prodajo jajčnih celic
Olga (Olenka, Aljonka) je v rosnih letih delala kot fotomodel; mama je s ponosom njene fotografije lepila na stene njene sobe. Živijo v vasi Mikolajev v vzhodni Ukrajini, preživljajo se z gojenjem maka, iz katerega so kuhali kompot (narkotičen pripravek) in ga prodajali, za še višji zaslužek pa so delali celo heroin (to je bila nadgradnja kompota). Doma so ostali po očetovi in stričevi smrti poleg Olge še mama, Boris in Ivan, živeli pa so v tetini hiši. Bili so revni, še posebej, kadar so jim ukradli ves pridelek maka, zato je Olga oddala oglas v agenciji, kjer so iskali dekleta. Službo je sprejela (ne da bi vedela, kaj bo delala) in dobila karto za vlak v prvem razredu. Skrbelo jo je, če jo potrebujejo za darovanje organov. Olga je postala najprej darovalka jajčnih celic, kmalu pa so jo povišali v koordinatorko v podjetju, ki se je ukvarjalo z iskanjem nadomestnih mater za neplodne zahodnjaške pare. Zdaj je tudi ona iskala mlade darovalke in našla je Darjo; tudi njena družina je živela v Olgini vasi – v vzhodni Ukrajini, kjer je bila revščina največja.
Olga (Olenka, Aljonka) je v rosnih letih delala kot fotomodel; mama je s ponosom njene fotografije lepila na stene njene sobe. Živijo v vasi Mikolajev v vzhodni Ukrajini, preživljajo se z gojenjem maka, iz katerega so kuhali kompot (narkotičen pripravek) in ga prodajali, za še višji zaslužek pa so delali celo heroin (to je bila nadgradnja kompota).
Darja je bila lepa, čeprav je imela v otroštvu potolčena kolena, – kakršno je imela v mislih Olga, a zdaj ni več spominjala na Snižne, njun rojstni kraj. Olga se je ob pogledu nanjo spominjala sebe, ko je v pariško agencijo prišla v premajhnih sandalih. Ni verjela, da je dovolj dobra, osupla je bila nad eleganco ljudi, ki so se sprehajali po hodniku. Darja je bila veliko bolj samozavestna; imela je čelo, ki je ostalo gladko kot površina krožnika, roke so počivale v položaju, ki je spominjal na prtičke iz blaga v obliki laboda. Test je opravila z odliko. V bralcu njena lepota ne vzbuja simpatije. Za dosego cilja je pripravljena škodovati tudi svojim bližnjim (Olgi). Potrebovala je denar in Olga ji je plačala bratovo zdravljenje. Olga si jo je vzela kot svojo zvezdo, saj ji je naredila uslugo, ko jo je potrebovala. Darjin nasmešek je bil, kot beremo v romanu, brez enega samega oblačka, kot nebo nad Teksasom, brada pa kot bleščeča žlička za kaviar iz biserovine.
Ko Olgino mesto koordinatorke prevzame druga kandidatka, Olga nastopa kot govorka na otvoritvi sirotišnice namesto Viktorja Kravetsa, sina zelo premožnega podjetnika Vitalija. Tudi Viktorjeva žena Lada si želi otroka, a mož ni dovolj ploden, zato postaneta Olgini stranki. Olgina varovanka Darja odda svoja jajčeca, Viktorjev oče Vitalij pa seme, samo da bi družina dobila naslednika. Olga se zelo zbliža z Viktorjem, družina je premožna, živijo v dači. Ko dobijo sina, si želijo še drugega otroka, vendar Darja zbeži, Viktor pa je umorjen. Za vsem stoji Darja, ki je prepoznala v Vitaliju morilca njenega in Olginega očeta.
Tudi Viktorjeva žena Lada si želi otroka, a mož ni dovolj ploden, zato postaneta Olgini stranki.
Takrat, ko se je Olgina družina preselila iz Talina v Ukrajino s polno vrečo dolarjev, kajti Olgin oče je izdeloval adapterje za radije, mama pa je tipkala reklame za TV sporede, Olga ni verjela, da je revščina na vasi lahko tako velika. Pisateljica skuša prikazati obupanost ljudi, od tod njihova usmerjenost v akcijo. Očetov prijatelj Maksim Sedej (njegova hči je Darja) in oče imata čudne posle v zvezi z rudniki (kopanke). Takrat je Olga sklenila, da bo sama poskrbela za mamo, in je potem hranila denar, da jo bo odpeljala nazaj v Talin. Oče mamo vara z drugo žensko, Olgo pa nagovori, da za 100 dolarjev na nekem rojstnem dnevu ukrade vrednostne papirje in sezname imen. Seveda očeta razkrinkajo in oba z Maksom sta ubita, Olga z mamo pa se mora preseliti k teti.
Pisateljica skuša prikazati obupanost ljudi, od tod njihova usmerjenost v akcijo.
Vloga ženske v zrelih letih na vzhodu (teta, mama) je še vedno fleksibilna, iznajdljiva in produktivna, in to veliko bolj kot na zahodu (Lada Kravets, ki je premožna, ker se dobro poroči), kjer ženske vzbujajo privlačnost, samozavest in simpatijo do bogatih moških.
Vloga ženske v zrelih letih na vzhodu (teta, mama) je še vedno fleksibilna, iznajdljiva in produktivna, in to veliko bolj kot na zahodu (Lada Kravets, ki je premožna, ker se dobro poroči), kjer ženske vzbujajo privlačnost, samozavest in simpatijo do bogatih moških.
Po Viktorjevi smrti, ko Olga ameriškemu paru išče darovalko jajčnih celic, spozna moškega. Opazi, da jo poželjivo gleda. Tudi Olga se zaljubi vanj, v Vitalijevega uslužbenca Romana, Japonca, s katerim ima kasneje otroka Oležka, a mu tega v romanu nima prilike povedati. Pisateljica ni uprizorila velike ljubezenske romance, saj roman ni ljubezenski, pač pa družbeno kritično prikazovanje izkoriščanja revnega dela sveta (vzhodna Ukrajina). V zaljubljenosti nekoliko odriva misel na Darjo, saj je Roman postal ključ do njene svetle prihodnosti. Darjo Olga po rojstvu Ladinega otroka pošlje v Španijo. Olgin in Romanov otrok pri šestih letih umre, in ko je na Finskem postalo za Olgo in njeno mamo življenje nevarno, Olga mamo s sinovo žaro pošlje domov v Ukrajino, sama pa postane čistilka v družinskih hišah. Sortira umazano perilo neznancev in čisti svinjarijo za tujimi otroki.
Pisateljica ni uprizorila velike ljubezenske romance, saj roman ni ljubezenski, pač pa družbeno kritično prikazovanje izkoriščanja revnega dela sveta (vzhodna Ukrajina).
Ji bo dovoljeno obdržati to skromno življenje? Spet živi revno, ima drugo ime, včasih pride v pasji park, kjer občuduje družino z dvema otrokoma, čeprav so v agenciji dekleta podpisale, da ne bodo imele stikov z družinami. Hčerka je Darjina, sin pa Olgin. Tako jo v parku na klopci najde tudi Darja, ki želi ugrabiti hčerko. Olga se zave, da je Darja umorila Viktorja Kravetsa, ki je kriv za smrt njunih očetov. Darjin prihod v Helsinke je bil načrtovan že od očetove smrti.
Olga mora dobiti priznanje, da je Darjina družina načrtovala Viktorjev umor, sicer se ji lahko zgodi najhujše, kajti tudi ona je sodelovala pri umoru, ko je izročila kartoteko Kravetsovih Ivanu, zato da je dobila očetovo truplo, za zahvalo pa je od Ivana dobila šest potnih listov in identiteto druge ženske.
V romanu se srečamo z begom pred preteklostjo, a zbežati za vedno ni mogoče. V industriji, kjer se obračajo velike vsote denarja, lahko hitro komu postaneš trn v peti in tudi ona je morala večkrat pobegniti, da si je rešila življenje.
Vsaka ženska, ki je mama, bo slej ko prej želela imeti otroka ob sebi, tako da je iskanje otroka (Darja in Olga) naravno, in zato niti Olga niti Darja ne moreta mirno gledati, da njun otrok odrašča pri tujih ljudeh. Vzhodnoevropejke so živele v revščini in edina rešitev zanje je bila, da so žrtvovale nekaj velikega, nekaj, za kar jim je kasneje žal (prihajalo je tudi do seps, ženske so po posegih – odstranjevanju jajčnih celic – tudi umirale).
Vsaka ženska, ki je mama, bo slej ko prej želela imeti otroka ob sebi, tako da je iskanje otroka (Darja in Olga) naravno, in zato niti Olga niti Darja ne moreta mirno gledati, da njun otrok odrašča pri tujih ljudeh. Vzhodnoevropejke so živele v revščini in edina rešitev zanje je bila, da so žrtvovale nekaj velikega, nekaj, za kar jim je kasneje žal (prihajalo je tudi do seps, ženske so po posegih – odstranjevanju jajčnih celic – tudi umirale).
Olga se zaveda, da je bila napaka imeti mamo pri sebi, Oležko je bil napaka. Napake so rane. Iz ran teče kri, puščajo sledi, te pa je mogoče izslediti.
Konec romana ostaja odprt in dopušča bralčevo razmišljanje o usodi Ukrajine danes.
