Najslavnejši savdski pesnik Badr Bin Abdulmohsin je umrl v soboto 4. maja 2024 v Parizu. O njem se na Arabskem polotoku govori z največjim spoštovanjem. V savdskem in arabskem svetu je bil Badr Bin Abdulmohsin splošno priznan kot pomembna osebnost in eden najvidnejših pionirjev sodobne poezije na Arabskem polotoku. Al-Badr, kot mu pravijo, je začel pisati poezijo pri šestnajstih letih.
Moneera Al-Ghadeer na ArabLit ugotavlja, da je pri prevajanju njegovih pesniških zbirk iz arabskega jezika v angleščino imela podoben občutek kot pri prevajanju romantičnih pesnikov: “Odmeval /je/ duhovni in humanistični ton, ki ga najdemo pri Kahlilu Gibranu.” Pri tem še dodaja, da se poezija Badra Bin Abdulmohsina “ne omejuje na sentimentalna in romantična besedila, ampak kipi od ponosa na svojo državo, njena mesta, doline, gore, morja in puščave. Naučil nas je, da kljub vsemu obstaja nesmrten duh poezije, ki bi ga morala spremljati resen premislek in neskončna zvestoba tej umetniški obliki.”
Badr Bin Abdulmohsin je izdal pet pesniških zbirk: Kar vrabec vgravira na zmenek (1989), Pismo beduina (1990), Slika, morda pesem (1996), Nektar pisem (2022) in Vrhovi oblakov (2022).
Badr Bin Abdulmohsin je izdal pet pesniških zbirk: Kar vrabec vgravira na zmenek (1989), Pismo beduina (1990), Slika, morda pesem (1996), Nektar pisem (2022) in Vrhovi oblakov (2022).
Tudi na družabnih omrežjih in v medijih v zalivski regiji, ponavljajo za profesorico, družbeni mediji in televizijski programi pa še vedno predvajajo poklone in osmrtnice. Obstaja soglasje, da Badr Bin Abdulmohsin uživa “status velikega pesnika – plemenitega človeka, gracioznega govorca ljubezni in romantične spokojnosti.” Njegovi oboževalci trdijo, da noben pesnik ne bi mogel ganiti in navdihniti bolj popolno in resnično. »Pesnik luči« je občinstvo naučil, kot zapiše Moneera Al-Ghadeer, “kako izraziti naklonjenost in krmariti skozi poetični atlas človeških čustev ali kot beremo v eni izmed njegovih pesmi:
“Tvoje oči so zvezde,
Svetloba za svetlobo se vrača.”
***
*Moneera Al-Ghadeer je bila gostujoča profesorica primerjalne književnosti na oddelku za bližnjevzhodne, južnoazijske in afriške študije na univerzi Columbia; bila je tudi gostujoča profesorica Shawwaf na univerzi Harvard. Bila je redna profesorica na Univerzi Wisconsin-Madison in doktorirala na kalifornijski univerzi Berkeley. Objavila je knjigo Desert Voices: Bedouin Women’s Poetry in Saudi Arabia (I.B. Tauris, 2009) ter številne članke, poglavja v knjigah in prevode, vključno s petimi pesniškimi zbirkami Badra Bin Abdulmohsina.
