Svobodna Lea Ypi

Fotografija: Generirano s pomočjo DALL-E orodja OpenAl

»Moj svet ni nič bližje svobodi kot svet, ki so mu skušali uiti moji starši. «

Lea Ypi, filozofinja in pisateljica, je knjigo Svobodna napisala v Berlinu, v času epidemije, ko je svet zastal in je bila svoboda gibanja omejena. Ko ni mogla potovati fizično, je lahko potovala v mislih. V enem izmed intervjujev je Ypijeva izrazila, da je tudi skozi vračanje v preteklost, v svojo življenjsko zgodbo, iskala odgovore na izzive sedanjosti. Ypijevi memoari so sicer čuteč in humoren opomnik, kakšno je lahko življenje izpod enega izmed najbolj strogih komunističnih režimov. Pisano je skozi oči otroka, v pretekle čase pa se ne obrača z nostalgijo ali z melanholičnim navdihom, temveč izriše pomembne tenzije med tem, kaj si protagonisti želijo in kaj se zgodi, ko se te želje, vsaj v teoriji, izpolnijo. Ypijeva je Albanijo zapustila, se šolala v Italiji, zdaj pa deluje kot profesorica politične teorije na London School of Economics, kjer preučuje in poučuje marksistično teorijo. V enem izmed intervjujev je Ypijeva izrazila, da je to knjiga o različnih vidikih svobode in da jo je prav v knjigi zanimala napetost, kontradikcija med svobodo kot idealom in svobodo kot ideologijo. 

Ypijeva je Albanijo zapustila, se šolala v Italiji, zdaj pa deluje kot profesorica politične teorije na London School of Economics, kjer preučuje in poučuje marksistično teorijo. V enem izmed intervjujev je Ypijeva izrazila, da je to knjiga o različnih vidikih svobode in da jo je prav v knjigi zanimala napetost, kontradikcija med svobodo kot idealom in svobodo kot ideologijo.

Biografija in pločevinka kokakole

Začetek romana je postavljen na dan protestov (decembra 1990), po ulicah se prelivajo študentje in zahtevajo svobodo in demokracijo. Hrušč in številčnost ljudi junakinjo romana požene v beg in zavetje najde ob kipu Stalina, ki ga objame, ko pa pogleda navzgor vidi, da je obglavljen. To v njej takoj sproži številne občutke, saj je bila prepričana, da je Stalin dober, zdaj pa so ga huligani obglavili. Doma kar naenkrat šepetajo o razmerah v državi, deklica pa ne razume, kaj se je pravzaprav zgodilo. Junakinja kot njena država gresta skozi travmatično izkušnjo odraščanja; Lea sprva opazi, da njen svet ne tvori nič oprijemljivega, da mora ponovno premisliti kontekste, ki si jih je naučila v šoli in družini. Kot piše Ypijeva v romanu: »… mogoče pretiravam, ko pravim, da sem tisti dan, ko sem objela Stalina, odrasla, da je bil to dan, ko sem spoznala, da lahko o svojem življenju sodim sama. Tudi ni pretirano reči, da sem tisti dan izgubila otroško nedolžnost. Prvič sem se vprašala, ali svoboda in demokracija nista del resničnosti, v kateri živimo, ampak neko skrivnostno stanje v prihodnosti, o kateri vem zelo malo.« 

Skozi knjigo Svobodna spoznavamo življenje deklice in njene družine v  komunistični družbi; svet odraščanja, zastiranja, laži in povezanosti hkrati. Družina je namreč pred njo skrivala številna dejstva, kot na primer to, katere vere so, njihovo poreklo, usodo njenega dedka, preteklo družinsko premoženje, razred, kateremu so pripadali … V knjigi se tako prepletata in sovpadata dve pripovedni ravni; individualna raven in posameznikovo prilagajanje razmeram ter raven države in njenih institucij, spreminjajočih parol in besedičenja, ki ni imelo podlage v realnosti. 

Skozi knjigo Svobodna spoznavamo življenje deklice in njene družine v  komunistični družbi; svet odraščanja, zastiranja, laži in povezanosti hkrati. Družina je namreč pred njo skrivala številna dejstva, kot na primer to, katere vere so, njihovo poreklo, usodo njenega dedka, preteklo družinsko premoženje, razred, kateremu so pripadali … V knjigi se tako prepletata in sovpadata dve pripovedni ravni; individualna raven in posameznikovo prilagajanje razmeram ter raven države in njenih institucij, spreminjajočih parol in besedičenja, ki ni imelo podlage v realnosti.

Pod pojmom biografija, ki je v knjigi v poševnici, se skriva dejstvo, da je bil pripovedovalkin ded kaznovan in zaprt kot kritik komunističnega sistema, zaradi česar je bila družina leta v nemilosti. Biografija tako naslavlja tisto zamolčano, skrito, nikoli do konca upovedano, izmuzljivo, nekaj, kar se ne izgovarja –  zapolnjuje pa tudi mesto sramu, s katerim je družina morala živeti, saj je bila zaradi deda pahnjena v veliko nemilost. Kljub temu je bilo v družini veliko ljubezni in dostojanstva, predvsem pa povezanosti. Zaradi njihove biografije pa oče ni smel študirati tisto, za kar je bil nadarjen – matematiko.

Babica Nini v knjigi predstavlja moralni kompas, zlasti ko izreče: »»Biografija« je nujna za razumevanje lastnih omejitev, ampak ko se jih enkrat zavemo, imamo svobodo izbire in prevzemamo odgovornost za svoje odločitve«. Verjame v notranjo svobodo, kljub temu, da je bila najbolj zatirana s strani režima in je izgubila vse, je njena paradigma ostala enaka; človek mora ohranjati dostojanstvo ne glede na okoliščine. Dokler je človek sposoben odločati kaj je prav in kaj ne, dokler je sposoben čutiti težo moralnih odločitev, potem ne izgubi svoje notranje svobode oziroma svobode za možnost odločanja. Ypijeva zapiše babičine besede: »»Izgubili smo vse« je govorila, »ampak nismo izgubili same sebe. Nismo izgubili svojega dostojanstva, saj to nima veze z denarjem, častjo ali nazivi. Sem isti človek, kot sem bila nekdaj.« 

Babica Nini v knjigi predstavlja moralni kompas, zlasti ko izreče: »»Biografija« je nujna za razumevanje lastnih omejitev, ampak ko se jih enkrat zavemo, imamo svobodo izbire in prevzemamo odgovornost za svoje odločitve«. Verjame v notranjo svobodo, kljub temu, da je bila najbolj zatirana s strani režima in je izgubila vse, je njena paradigma ostala enaka; človek mora ohranjati dostojanstvo ne glede na okoliščine. Dokler je človek sposoben odločati kaj je prav in kaj ne, dokler je sposoben čutiti težo moralnih odločitev, potem ne izgubi svoje notranje svobode oziroma svobode za možnost odločanja.

Še posebej odločno zazvenijo njene besede, če se zavemo, da je v tistem času v Albaniji vladal Enver Hoxha. Znan predvsem po vzpostavitvi enega najokrutnejših komunističnih režimov. Nadzoroval je življenja njenih državljanov ter ukazal poboj ali zaprtje tisočih domnevnih disidentov. Njegov režim je spominjal na zapor, iz katerega nihče ni mogel oditi in nihče vanj vstopiti. Prebivalci države so bili izolirani pred zunanjim svetom, kljub temu pa so vplivi iz zunanjega sveta pronicali v njihovo življenje na nenavadne načine. Tako v knjigi izjemno ironično izpade epizoda s pločevinko kokakole, ki v družini dobi status umetniške vrednosti. Prazna pločevinka postane relikvija, ki je razstavljena na kvačkanem prtičku nad televizijo … in ko ta nekega dne izgine, postane vir konfliktov med sosedi. S humorjem pripoveduje tudi o živčnem gledanju reklam na jugoslovanski televiziji, ki ga spremlja iskanje prave ferkvence s premikanjem televizijske antene in čudenje raznim oglaševanim artiklom, ki so nosili ime (znamko) in niso bili poimenovani generično – kot prašek, milo ali šampon. 

Izoliranost Albanije je pri deklici povzročala tudi začudenja nad vonjem sončnih krem, zvečilnimi gumiji, ki so jih sicer redki tuji turisti prinašali na albansko obalo. Turisti, ki so bili označeni za kapitaliste, s katerimi se ne sme pogovarjati. 

Izoliranost Albanije je pri deklici povzročala tudi začudenja nad vonjem sončnih krem, zvečilnimi gumiji, ki so jih sicer redki tuji turisti prinašali na albansko obalo. Turisti, ki so bili označeni za kapitaliste, s katerimi se ne sme pogovarjati.

Iskanje svobode ali kaj svoboda je

Prav v tej točki Ypijeva postavi zapik romana, ki dobi svoj »crescendo« v drugi polovici knjigi. Kot družina so bili kompaktni vse dokler so imeli skupnega nasprotnika (sistem, državo). Sprejemali so odločitve, s katerimi so skušali v sistemu preživeti, mladi deklici Leji so določene stvari prekrili ali se ji zlagali, kot na primer to, da sta »študij« ali »diploma« pomenila politično zaprtje ali izpustitev iz zapora oz grozljivega taborišča, enega številnih, ki jih je režim vzpostavil po državi. 

Demonstracije decembra 1990 pa so prinesle velike spremembe. Sledile so prve demokratične volitve, ki pa niso prinesle novega upanja, marveč kaos. V družini nastopi nov trenutek; pridobljena svoboda prinaša s seboj tudi različne koncepte razmišljanja.  Oče mora kot direktor pristanišča iz naslova »racionalizacije« odpuščati delavce, mama se politično udejstvuje, ko izbruhne državljanska vojna marca 1997, ulice pa prevzamejo oborožene tolpe, pa skupaj z Leinim bratom nenadno zapusti državo. Leja takrat obmolkne; družine ni več.

Najbolj čustveni del romana je, ko Ypijeva zapiše: 

»Mami je na plaži z Lanijem. Odšla sta zjutraj, preden je šlo vse v maloro. Nista se še vrnila. … Še bolj sem se razjokala. Odprla sem usta, da bi rekla, da hočem zraven, ampak iz sebe nisem spravila niti besede. Še enkrat. Nič. Nisem mogla govoriti. «.

Ypijeva je spisala odlično knjigo, kritiko liberalizma in pokroviteljskega pristopa evropskih institucij do države, ki je bila tako drugačna od zahodnega ideala, h kateremu je strmela. Liberalizem kot obljuba nečesa boljšega je povzročil zmedo in kaos, »šok terapija« pa nove neenakosti in krivice. Ypijeva pa tako ni ostala brez besed, ni utihnila, nasprotno; pokazala nam je, kako pomembna je svoboda človeka. Svoboda, ki ne sme biti zapisana zgolj v teoriji, temveč mora biti s strani oblasti in njenih institucij udejanjena vsak dan, vedno znova in znova.

Ypijeva je spisala odlično knjigo, kritiko liberalizma in pokroviteljskega pristopa evropskih institucij do države, ki je bila tako drugačna od zahodnega ideala, h kateremu je strmela. Liberalizem kot obljuba nečesa boljšega je povzročil zmedo in kaos, »šok terapija« pa nove neenakosti in krivice. Ypijeva pa tako ni ostala brez besed, ni utihnila, nasprotno; pokazala nam je, kako pomembna je svoboda človeka. Svoboda, ki ne sme biti zapisana zgolj v teoriji, temveč mora biti s strani oblasti in njenih institucij udejanjena vsak dan, vedno znova in znova.

 

Viri: 

https://sl.wikipedia.org/wiki/Enver_Hoxha

https://www.theguardian.com/books/2021/oct/28/free-by-lea-ypi-review-a-memoir-of-life-amid-the-collapse-of-communism

https://www.youtube.com/watch?v=mjVxp8M0Wf8