Pogovor treh pisateljic na Knjižnem sejmu: Odnos mati/hči v literarnih delih Polone Wallas, Gabriele Babnik Ouattara in Katje L. Pauli
Simone de Beauvoir je nekje dejala, da “Beseda ljubezen nima enakega pomena za oba spola in to je izvor hudih nesporazumov, ki ju razdvajajo.” To sicer implementira idejo, da med žensko in moškim obstajajo tradicionalne razlike, seveda v odnosu ljubezni. Koliko so junakinje v knjigah vseh treh pisateljic tradicionalne? Tradicionalne v odnosu do dojemanja moškega in ljubezni? In koliko vključujejo telesnost v svoja dela? Ali telesnost zamenjujejo s čustvi? Koliko jim pri razumevanju lastne situacije pomeni pripovedovanje ali želja po pripovedovanju? V romanu Polone Wallas Zapisano v telesu (Litera 2023) ženske na primer sproti rezimirajo lastno situacijo, ki je nenazadnje tudi zgodovinsko pogojena. Zgodovinskost se pogosto kaže na način generacijskega trenutka. Kakšen je odnos matere in hčere v romanih treh pisateljic? Koliko se hčere “samostojnosti” lahko učijo od svojih mater? In koliko njihove besede ponotranjijo? Katerih strategij preživetja se junakinje poslužujejo v kriznem trenutku? Je telo res edino, kar jim ostane?
Mateja Polona Wallas je rojena 1974 v Ljubljani. Začelo se je ljubiteljsko, s pisanjem za radio in tiskane medije. Želja po pisanju je bila vseskozi prisotna, udejanja jo tudi skozi svoj poklic. Po izobrazbi je sociologinja, dela pa v marketingu tuje korporacije. Leta 2012 je bila v Delovih Poletnih zgodbah objavljena njena Sladkost češenj (2012), za zgodbo Sijaj pa je bila nagrajena na literarnem natečaju Ventilator besed. V letu 2020 je izšel njen prvenec kratkih zgodb Ko se odločim, je poletja konec. Poleg pisanja se ukvarja tudi z risanjem, predvsem z akvareli. Živi zanimivo zasebno življenje, saj je mati štirih sinov in mačka, ki rad uide. Njen zadnji roman nosi naslov Zapisano v telesu (2023).
Katja Pavli, ki piše pod imenom Katja L. Pauli je svojo poslovno pot skoraj tri desetletja tlakovala na področju marketinga v mednarodnih korporacijah in se v 53. letu odločila, da se poda v literarne vode. Ustvarjalnost je usmerila v pisanje kriminalne zgodbe Spletke à la carte (Litera 2023), umeščene na Dunaj, kjer je nekaj let živela. Tudi sicer je jezikovno povezana z nemščino, ki je njen materni jezik.
Gabriela Babnik Ouattara je pisateljica in urednica. Izdala je nekaj romanov. Njen roman Sušna doba (Beletrina 2013) je prejel nagrado Evropske unije in je preveden v petnajst jezikov. Je tudi prejemnica Stritarjeve nagrade za mladega kritika. Pred nedavnim je izšla njena knjiga Za angele, da jim ne bo dolgčas (Litera 2023)
