Polona Wallas: Zapisano v telesu (Litera, 2023)
Kritiški zapis: dr. Igor Čuhalev
Mary Shelley, ena prvih avtoric znanstvene fantastike, je literarno ustvarjanje opisala z besedami, da je pisanje kot slikanje, vsaka zgodba je podoba, ki jo sestavljajo besede. In vsaka beseda je čopič, ki doda barvo zgodbi.
Polona Wallas s prvencem Zapisano v telesu najbolje ubesedi misel Mary Shell. Roman je mozaik človeških usod, ki potekajo pred nami. Glavne junakinje so ženske, ki se znajdejo na razpotju življenjskih poti. Iščejo odgovore, kakšno bo njihovo novo življenje in kako bodo nanj vplivali spomini iz preteklosti. V razkrivanju svojih usod protagonistke pripovedujejo o ljubezni, odločitvi za starševstvo, o težavah v patriarhalnem okolju, ljubezenskem trikotniku in nasilju. Ob vseh teh dilemah, ki se jim pojavljajo, pa se zmeraj postavljata osnovni vprašanji: Zakaj se mi to dogaja? in Kaj sem storila narobe?. Odgovore na ti dve vprašanji iščejo v družini, terapevtski skupini, pri zdravniku in v svoji notranjosti. Kljub temu da iskanje odgovorov ne rešuje stisk in življenje teče naprej, so v romanu prikazani pogovori, ki pripovedovalkam olajšajo odločanje in so predvsem medsebojna čustvena podpora. Sporočilo, ki ga v teh zgodbah lahko izluščimo, je, da se enaka vprašanja in odgovori pojavljajo v vsaki generaciji, ki jih morajo ženske znova ubesediti in preliti v življenje.
Osrednja oseba romana je Olga, ki išče odgovor, zakaj se je njena ljubezenska zveza z Markom nepričakovano končala. Podoben družinski vzorec, ki ji ga v njenem iskanju ponudi mama, ji ne ponudi pravilnega odgovora. Med iskanjem v zunanjem svetu Olga naleti na terapevtsko skupino, v kateri ji udeleženke pripovedujejo svoje zgodbe. Te so si med seboj različne in zato v Olgi sprožijo dvom, ali ji te izkušnje in pripovedi lahko pomagajo pri iskanju rešitve. In čeprav skoraj v vsaki zgodbi nastopa moški, ki odločilno vpliva na potek zgodbe, Olga zmeraj bolj spoznava, da je notranja moč tista, ki žensko usmeri na razpotju življenjske poti. Moški, ki so v zgodbah v začetku glavni igralci, kot liki zmeraj bolj bledijo in jih na koncu večina izgine iz ženskih pripovedi.
Pisateljica spretno prepleta Olgino ljubezensko zgodbo s pripovedmi udeleženk na terapevtski delavnici. Vsebina pripovedi, ki bi bile lahko preveč čustvene, v tretjeosebni pripovedi umirijo pripovedni ritem in dajejo pisateljici tudi možnost, da v nekaterih zgodbah doda tudi tih glas moškim, da se lahko pokažeta njihova zgodba in razmišljanje.
Glasovi pripovedovalk opisujejo ranljivost ženske v sodobni družbi, ki pa v sebi še zmeraj skriva vzorce preteklih stoletij. Tako spremljamo težave dekleta, ki hoče strokovno uspeti v pretežno patriarhalno usmerjenem okolju, potem se srečamo z nasiljem v družini, v kateri patriarhalni vzorec ženo potisne v podrejeno vlogo. V eni od zgodb je prikazano tudi vprašanje svobodne volje ženske, kar spremljamo kot opis razpetosti med zahtevo družbe po materinstvu in željo ženske po karieri. Ariadnina nit, kot jo imenuje pisateljica, pa se dotakne tudi medgeneracijskega vpliva, ki ga daje družina, oče in mama dekletu, kar je lahko usodno.
Roman je napisan tekoče, z dialogi je pisateljica dodala več čustvenega naboja, hkrati pa v njenem izpiljenem jezikovnem slogu začutimo poetičnost jezika, kar daje večjo pristnost romanu, v katerem so glavne udeleženke ženske.
Pisateljici je, kljub temu da je to njen prvi roman, uspelo vzpostaviti zahtevno strukturo povezovanja več zgodb v enotno pripoved, ki bralca z mešanico dialogov, razmišljanj in tretjeosebnih pripovedi pritegne in z zmeraj novimi pripovedmi obdrži ustrezno napetost zgodbe.
Roman se predvsem poglobljeno ukvarja z življenjskimi preizkušnjami, ki se v današnjem svetu dogajajo ženskam. Družbi, ženskam in tudi moškim torej roman nastavlja ogledalo življenja okrog nas, ki je pogosto skrito in nevidno, saj ostanki patriarhalnega okolja to problematiko poskušajo minimizirati.
Komu priporočati branje tega romana? Predvsem bodo bralke tiste, ki se bodo našle v marsikateri zgodbi in bodo pokimale, da, tudi meni se to dogaja. Hkrati pa pisateljica z romanom nagovarja tudi moške in jim prikazuje stiske in dileme, s katerimi se srečujejo njihove žene, partnerice, sodelavke in tudi hčerke. V sodobni družbi, v kateri je deklarirana enakopravnost žensk, je obravnavani roman tudi koristno čtivo za najstnike obeh spolov in je eden od načinov medsebojnega spoznavanja partnerskih odnosov, ki v sebi nosijo mnogotere pasti, ki jih zgodbe v romanu slikovito opisujejo.
