Fotografija: Cairo Calling 9.0, 26. januar 2026
Diskusija: Bookstores & International Distribution
Cairo Calling 9.0, 26. januar 2026
Diskusija Bookstores & International Distribution, ki je potekal v okviru Cairo Calling 9.0, je ponudil poglobljen vpogled v srčiko literarnega ekosistema: odnos avtor–knjigarna–bralec in vlogo distribucije kot mostu med temi tremi členi. Moderatorka Nadia Wassef, solastnica egipčanske verige knjigarn Diwan, je že uvodoma ustvarila občutek, da knjigarna ni zgolj prodajni prostor, temveč kulturna točka srečanja, dialoga in odkrivanja pomenov — nekaj, kar sva s Fredericom Langom občutila tudi sama, ko sva po panelu sedla v eno izmed njihovih knjigarn in začutila, kako police, knjige in tišina tvorijo svojo poezijo.
Diskusijo so oblikovali trije sogovorniki: Frederico Lang (Global Book Crawl), James Dunphy (Avicenna) in Khaled Lotfy (Tanmia). Razprava je skušala osvetliti vprašanje, kako distribucija danes povezuje akterje, ki so pogosto ločeni: založbe, knjigarne in bralce.
Komplementarnost treh členov
Frederico Lang je poudaril, da prihaja iz sveta prodaje in distribucije, ne iz akademskega ali teoretičnega okolja, a prav ta pozicija iz prakse je dala njegovim razmislekom posebno težo. Distribucija po njegovem ni zgolj logistika — je delo, ki povezuje poslovno in kulturno dimenzijo, in je zato v marsičem sorodno delu založnika. Ne gre le za premik knjig iz točke A v točko B, temveč za ustvarjanje pogojev, v katerih knjige lahko zaživijo v odnosih, prostorih in skupnostih.
Frederico Lang je poudaril, da prihaja iz sveta prodaje in distribucije, ne iz akademskega ali teoretičnega okolja, a prav ta pozicija iz prakse je dala njegovim razmislekom posebno težo.
James Dunphy, ki zastopa približno petdeset založnikov in distribuira knjige na območju Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, je svojo pot opisal kot prehod iz študija prevajalstva v distribucijo — »padec v svet knjig«, ki ga je od Evrope pripeljal v regijo leta 2018. Izpostavil je, da danes živimo v času hiperprodukcije, kjer distributerji igrajo ključno vlogo pri tem, da iz množice izdaj izluščijo tiste naslove, ki bralca pritegnejo in ga ne izgubijo v morju objav.
Na fotografiji: James Dunphy (Avicenna)
Angleščina, majhni jeziki in dostopnost
Ko se je razprava obrnila na prevlado angleškega jezika, je James opozoril, da po pandemiji mladi bralci v regiji izrazito posegajo po literaturi v angleščini. To ustvarja napetost: čeprav angleščina odpira globalne poti in mobilnost, hkrati manjše in regionalne jezike potiska na rob. To ni zgolj estetsko ali umetniško vprašanje, temveč vprašanje identitete in dostopnosti.
To ustvarja napetost: čeprav angleščina odpira globalne poti in mobilnost, hkrati manjše in regionalne jezike potiska na rob.
Egipčanski predstavnik Khaled Lotfy je opozoril na problem dostopnosti manjših trgov. Distribucijski sistemi jasno razkrivajo razlike: velike aglomeracije imajo infrastrukturo, ki manjšim skupnostim pogosto ostaja nedosegljiva. Distribucija tako postaja področje, kjer se ekonomske in kulturne neenakosti neposredno odražajo v tem, kdo lahko bere in kdo je viden.
Knjigarna kot prostor raznolikosti
Moderatorka Nadia Wassef je poudarila, da je sistem v Egiptu izjemno fluiden, in zastavila ključno vprašanje: česa se lahko naučimo iz zahodnega modela? Povezavo med založnikom in knjigarno je opisala kot zelo tesno — takšno, ki presega pogodbe in številke ter temelji na skupni viziji kulture in branja.
Povezavo med založnikom in knjigarno je opisala kot zelo tesno — takšno, ki presega pogodbe in številke ter temelji na skupni viziji kulture in branja.
Razprava se je nato usmerila k vprašanju raznolikosti ponudbe. Knjigarna je prostor, kjer posameznik lahko raziskuje literaturo brez neposrednega pritiska trga ali algoritmov. Kot je izpostavil Lorenzo iz publike, je knjigarna — zlasti v času družbenih omrežij — prostor srečanja med knjigami in bralci, kjer se literarno doživetje rodi v dialogu, ne v transakciji.
Raznolikost ni le ekonomska dilema, temveč tudi politična in jezikovna. Sistemi vedno delujejo v korist tistih, ki jih nadzorujejo. V arabskem svetu, pa tudi v Sloveniji, imajo nekateri založniki lastne knjigarne prav zato, ker tradicionalni distribucijski kanali ne dopuščajo prehoda določenih vsebin ali praks. Knjigarna tako postane prostor upora, kjer lahko soobstajajo različni jeziki, ideje in kulturni konteksti.
V arabskem svetu, pa tudi v Sloveniji, imajo nekateri založniki lastne knjigarne prav zato, ker tradicionalni distribucijski kanali ne dopuščajo prehoda določenih vsebin ali praks.
Paradigme, sodelovanje in mostovi
Pomembno je poudariti, da razprava ni ponujala enotnega modela, temveč niz izkušenj in praks, ki so se med seboj dopolnjevale. V tem kontekstu se je odprlo vprašanje izzivanja zastarelih paradigm in iskanja načinov sodelovanja, ki presegajo tekmovalno logiko. Poudarek ni bil na nadomeščanju obstoječih struktur, temveč na izmenjavi idej, izkušenj in lokalnih praks.
Na fotografiji: Frederico Lang (Global Book Crawl)
V razpravi se je pojavila tudi ideja Book Rose — pobude, ki odmeva podobna načela lokalne povezanosti in skupnostnega delovanja. Takšne prakse je mogoče misliti tudi v širšem, mednarodnem okviru: ne kot novo centralizirano platformo, ki bi nadomestila fizične knjigarne, temveč kot mrežo zavezništev med skupnostmi, ki ohranjajo svojo avtonomijo.
V razpravi se je pojavila tudi ideja Book Rose — pobude, ki odmeva podobna načela lokalne povezanosti in skupnostnega delovanja.
Ne gre za model po vzoru Amazona, ki centralizira moč, temveč za bližino skupnosti — festivale, bralne kroge, povabila založnikom iz različnih regij, kjer sodelovanje presega tekmovalnost. Gre za ustvarjanje vezi in mostov, ki trajajo dlje kot posamezni naslov ali ena sama trgovina.
Jack, eden izmed udeležencev, je povzel bistvo razprave: v distribuciji so ključni zaupanje, izkušnje in dobre informacije. Knjigarnam posreduješ kontekst in znanje, skupaj pa ustvarite prostor, kjer knjiga postane nekaj več kot izdelek — postane priporočilo, odnos in dialog. To misel je Frederico navezal na idejo, da veriga knjigarn ni le logistična veriga, temveč veriga zaupanja.
Po diskusiji: tri arabske založnice, tri navdihovalke
Po diskusiji sem se z »angeli« — prostovoljkami, študentkami različnih jezikov na eni izmed univerz v Kairu — sprehodila po treh arabskih založbah na sejmu.
Vsaka ima svojo zgodbo in svoje poslanstvo.
Fotografija: Cairo Calling 9.0, 26. januar 2026
Fatma Elboudy Elain je izpostavila pomen regionalnih avtorjev in njihove povezanosti s skupnostmi. Karam Youssef iz založbe Al Kotob Khan je govorila o izzivih multikulturnega trga. Layal al Rustom iz Diwan Publishing, založnica, ki je svojo založniško hišo ustanovila v svojih štiridesetih, mi je prijazno razkazala svojo stojnico in v v ljubeznivem razgovoru razkrila, da uporablja parfum Coco Chanel.
