Fotografija: Cairo Calling 9.0
Prvi dan programa Cairo Calling 9.0
Program Cairo Calling 9.0, ki se je med 24. in 27. januarjem 2026 odvil vzporedno z Mednarodnim knjižnim sejmom v Kairu (CIBF), se je prvi dan začel z jasnim sporočilom: egipčanske literature ni mogoče razumeti brez zgodovinskega konteksta, prav tako pa je danes ni več mogoče misliti zunaj založniške industrije, novih platform in spremenjenih bralnih praks.
Program, ki povezuje mednarodne založnike, agente in kulturne organizacije z egipčanskimi in arabskimi založniki, letos prvič vključuje tudi Rights Centre, prostor za srečevanja in pogajanja o avtorskih pravicah. Toda uvod v program ni bil le tržno naravnan. Nasprotno, prvi dan je bil posvečen vprašanju, kaj egipčanska literatura sploh je, od kod prihaja in kateri so njeni poudarki danes.
Okno v arabsko literaturo: dr. Shereen Abo El Naga
Osrednje predavanje z naslovom A Window on Arab Literature je imela dr. Shereen Abo El Naga, profesorica egipčanske književnosti, ki je nastop začela osebno – z zahvalo Sherifu Bakru in njegovi sestri Ranyi Bakr, ter z omembo desetletnice njunega projekta. Ta uvod pa je že napovedal ton predavanja: literatura ni nekaj, kar bi bilo mogoče ločiti od življenja.
Osrednje predavanje z naslovom A Window on Arab Literature je imela dr. Shereen Abo El Naga, profesorica egipčanske književnosti, ki je nastop začela osebno – z zahvalo Sherifu Bakru in njegovi sestri Ranyi Bakr, ter z omembo desetletnice njunega projekta.
Dr. Abo El Naga je egipčansko literaturo predstavila kot kompleksno tradicijo, ki se začenja leta 1807, z začetki moderne egipčanske literature, medtem ko prvi roman izide leta 1914. Prva svetovna vojna pomeni prelomnico in vzpostavitev nove literarne šole, pri čemer je poudarila, da so dela iz tega obdobja danes že v celoti objavljena in kanonizirana.
V štiridesetih letih stopi v ospredje Naguib Mahfouz, ki z romanoma, kot sta Cairo Modern in The Lamp of Umm Hashim, popiše Kairo tridesetih let in s tem ustvari temelj sodobnega egipčanskega romana. Ta literatura, je poudarila profesorica, ni le literarna, temveč tudi filmska in družbena dediščina.
Nacionalizem, zemlja in ženski glas
Petdeseta in šestdeseta leta zaznamuje čas nacionalizma. Avtorji, kot so Abdel Rahman Al Sharqawi (The Land, 1954) in Yusuf Idris, literaturo povezujejo z vprašanji zemlje, oblasti in kolektivne identitete. Posebno mesto pa zavzame Latifa al-Zayyat (1923–1996), avtorica romana The Open Door (1960), aktivistka in ena ključnih figur, ki je vplivala na razvoj literature egipčanskih pisateljic.
Njena misel – da ženske ne morejo biti svobodne brez zemlje – je po besedah dr. Abo El Naga odprla prostor za celotno generacijo avtoric. Ko so ženske kasneje začele govoriti o feminizmu, je sicer obstajala stigma, vendar je bila pot na nek način že odprta.
Generacija šestdesetih: literatura kot prepričanje
Generacija šestdesetih let ostaja, kot je poudarila profesorica, in je ena najmočnejših in še danes dominantnih generacij v egipčanski literaturi. Avtorji, kot so Gamal al-Ghitani, Yahya al-Taher Abdallah (The Collar and the Bracelet, 1975), Sonallah Ibrahim in Khairy Shalabi, so ustvarjali svoja dela v nenehni napetosti med literaturo in ideologijo.
Generacija šestdesetih let ostaja, kot je poudarila profesorica, in je ena najmočnejših in še danes dominantnih generacij v egipčanski literaturi. Avtorji, kot so Gamal al-Ghitani, Yahya al-Taher Abdallah (The Collar and the Bracelet, 1975), Sonallah Ibrahim in Khairy Shalabi, so ustvarjali svoja dela v nenehni napetosti med literaturo in ideologijo.
Shalabi, ki je napisal več kot sedemdeset knjig in je pogosto pisal o marginaliziranih, je bil po besedah profesorice »vagabund egipčanske literature«, samosvoj in izjemno produktiven avtor. V tem obdobju se zabrišejo tudi meje med realizmom in eksperimentom, kot denimo pri Ibrahimu Aslanu (The Heron, 1983).
Od sedemdesetih do preloma tisočletja
Sedemdeseta leta prinesejo nova imena: Salwa Bakr, Radwa Ashour, Ibrahim Abdel Meguid, Mohamed Mansi Qandil. Radwa Ashour postane kanonizirana avtorica z obsežnim opusom, hkrati pa simbolizira intelektualno in politično drže.
S približevanjem novega tisočletja nastopi nova generacija, ki jo dr. Abo El Naga imenuje »moja generacija«. Z njo nastopijo nove krize, nove obsodbe in nova imena, med njimi Alaa Al Aswany, Nora Amin, Mustafa Zikri. Tem avtorjem so očitali, da v egipčansko literaturo prinašajo preveč intimnosti in zahodnih vplivov, a profesorica na to obdobje danes gleda z nostalgijo.
S približevanjem novega tisočletja nastopi nova generacija, ki jo dr. Abo El Naga imenuje »moja generacija«. Z njo nastopijo nove krize, nove obsodbe in nova imena, med njimi Alaa Al Aswany, Nora Amin, Mustafa Zikri.
Posebej je poudarila egipčanski magični realizem, ki ne posnema latinskoameriškega magičnega realizma, temveč izhaja iz tradicije Tisoč in ene noči. Primer tega je Tarek Imam z romanom The Rules of the Cat (2003).
Sedanjost: trg, žanri in bralci
Današnjo literarno krajino zaznamujejo premiki po revoluciji in pandemiji covida-19. Opazen je premik od poezije k prozi, narašča število avtoric, pojavljajo se antiheroji, kriminalni romani postajajo tržni vodilni žanr. Imena, kot so Ahmed Mourad, Mirna El Mahdi in pokojni Ahmed Khaled Tawfik, so ustvarila množično bralstvo in povezala visoko ter popularno literaturo.
Posebno poglavje predstavljajo grafični romani, začenši z romanom Metro (2008) Magdyja El Shafeeja, ki je bil zaradi knjige aretiran, njegov roman pa prepovedan. Grafični romani danes lovijo rahlo ravnotežje med slengom, vizualnim kaosom mesta in političnimi podtekst na način, ki ga klasična proza težje doseže.
Grafični romani danes lovijo rahlo ravnotežje med slengom, vizualnim kaosom mesta in političnimi podtekst na način, ki ga klasična proza težje doseže.
Bralni klubi, platforme in nova legitimnost
Dr. Abo El Naga je zaključila s premislekom o bralnih klubih, družbenih omrežjih in novih platformah. Ti ne morejo nadomestiti literarnih institucij ali nagrad, imajo pa realno moč: branje premikajo iz individualnega v kolektivno, ustvarjajo most med akademskim diskurzom in trgom ter bralcem dajejo novo legitimnost.
Vidnost danes ne poteka več od zgoraj navzdol. Ko knjiga zaživi tako v bralnih klubih kot na platformah, preseže zgolj komercialni doseg in vstopi v družbeni prostor. Tudi tiste knjige, ki niso recenzirane v klasičnem pomenu besede, postanejo vidne, in vstopijo v krogotok bralcev.
Bralni klubi in socialna omrežja seveda ne morejo nadomestiti literarnih nagrad ali literarne kritike, pomagajo pa knjigi zaživeti – izven zgolj akademskega ali komercialnega dosega.
Arab Voices: trajnost namesto dogodka
Prvi dan se je zaključil s predstavitvijo platforme Arab Voices. O njej je spregovoril Sherif. Projekt je nastal po izkušnji frankfurtskega sejma v času korone, ko se je izkazalo, da enkratni dogodki nimajo trajnostnega učinka. Spletna platforma, osredotočena predvsem na fikcijo, eseje in kritiko, ponuja pregled avtorjev, žanrov in kontekstov celotnega arabskega sveta – kot dolgoročen arhiv in delujoče orodje.
Prvi dan se je zaključil s predstavitvijo platforme Arab Voices. O njej je spregovoril Sherif. Projekt je nastal po izkušnji frankfurtskega sejma v času korone, ko se je izkazalo, da enkratni dogodki nimajo trajnostnega učinka.
Prvi dan Cairo Calling 9.0 je tako jasno pokazal, da egipčanska literatura ne odpira le vprašanje zgodovine ali trga, temveč pomeni prostor, kjer se literatura, politika, intimnost in industrija nenehno prepletajo. Kairo tako ne kliče k poenostavitvam, pač pa k vztrajnemu in poglobljenemu branju.
