Fotografija: Cottonbro Studio
Kje se igrajo otroci v Gazi,
kje uspavajo deklice svoje dojenčke in dečki vozijo avtomobile.
Pod zrušeno steno svojega doma.
Med žvižgi izstrelkov in padanjem bomb.
Mi le podrsamo
in misel na smrt obdržimo na varni razdalji.
Kje so sanje o družini pri mizi, o molitvi v zahvalo za kruh in ostalo,
odnesli so jih z majhnim telescem pokritim z belo rjuho z rdečimi madeži,
odnesli so sanje očetu in bratu, mami in vsem, ki so skupaj gradili prihodnost.
Mi le obrnemo list
in mislimo, smrt je na varni razdalji.
Komu rečejo punčke, mama, greva se skupaj igrat,
kadar s pogledom brez solz jočejo zraven gomile, kjer so jih mama in sestre pustile.
Mi le potegnemo s prstom
in pospravimo smrt na varno razdaljo.
O čem sanjajo malčki, ko zaspijo v naročju na poti v neznano,
ko poslušajo ritem telesa, ki je njihova varnost, edini dom.
O toplem mleku, kosu kruha, o odeji in postelji, kjer bi mirno pričakali jutro.
A pot je dolga, ni ji videti konca, še danes in jutri, v torek, nedeljo.
Ne poznajo dobrih mož, ki izpolnijo tako preprosto željo.
Mi s potegom obrnemo stran,
da je žalost na varni razdalji.
Kje dedki in babice berejo pravljice vnukom pred spanjem,
če nimajo postelje, sobe in strehe nad sabo, morda sredi sive
razbite sedanjosti trudni naslonijo hrbet na ostanek zidu.
Ker ni knjige, se prave pravljice rodijo iz želje po toploti in toplini,
po miru in jutru, ki bo zagotovo prišlo.
In mi spet podrsamo po ekranu, da najdemo zlato uro,
ki meri čas enako kot tista od lune ali sonca,
da najdemo styling, ki nas dela bolj vitke in mlajše,
da gremo, preutrujeni od neznanskih želja
spet na dopust na Maldive v all inclusive hotel,
da najdemo čudežni napoj za večno življenje, za večno mladost,
saj ko si star, postane razdalja do smrti prekratka.
Otroci pa se še vedno igrajo med bombami, v razbitinah,
lačni na suhih maminih prsih grejo v neznano,
poslušajo pravljice o ognjišču in topli sobi pod streho,
jočejo ob grobovih, sami, izgubljeni umirajo, preden bi se razcveteli.
V Gazi, Ukrajini, Mjanmaru, Etiopiji, Sudanu…
Mi le podrsamo
in smrt ostane na varni razdalji.*
*Pesem je prejela tretjo nagrado na pesniškem natečaju Šinkovčevi dnevi poezije na temo iz pesmi Prosim Črtomirja Šinkovca.
sredi groze atomskih skladišč
sredi plašnih sanj o bratstvu ljudi /…/”
(Verzi iz pesmi Č. Šinkovca Prosim)
