Fotografija: Marija Jakopin
V pričakovanju, da bo vsak hip uzrl mrtveca v bogsigavedi kakšnem stanju, se je s kepo v grlu in stisnjenim želodcem Andrej približal truplu. Šlo je za možakarja, ki je bil po telesnih karakteristikah podoben Ferdu. Čezmerno hranjen petdesetletnik z znaki zmernega alkoholizma. Z ob razom je bil obrnjen proti tlom, na zadnjem delu glave pa mu je počival tanjši hlodič.
Pomislil je, da se hlodu v srbščini, njegovem že skoraj pozabljenem maternem jeziku, reče trupac. Kljub nesrečni situaciji mu je na ustih zaigral nasmešek. Da sta si trupac in truplo podobni besedi in da je posekana smreka tudi neke vrste truplo, se je Andreju zdelo ironično. Vprašljiva ideologija enačenja človeških lastnosti, pravic in čustev s preostalim živim svetom je zarezala tudi v Andreja, s čimer si je naložil nepotrebno breme. To pa je slaba popotnica za uspešno iskanje sožitja človeške vrste z drugimi.
Pomislil je, da se hlodu v srbščini, njegovem že skoraj pozabljenem maternem jeziku, reče trupac. Kljub nesrečni situaciji mu je na ustih zaigral nasmešek. Da sta si trupac in truplo podobni besedi in da je posekana smreka tudi neke vrste truplo, se je Andreju zdelo ironično.
Andrej je takoj dojel, da je nekdo hlod Bogdanu zvlekel na glavo po njegovi smrti. Kdor koli je že to storil, prevare ni najbolje premislil, saj je ravno pri strani glave, ki jo je osvetljevalo poletno sonce v sicer prijetno hladnem gozdu, zevala globoka, krvava in skoraj zagotovo usodna poškodba. Hlod bi moral imeti nekje koničast konec in še potem bi se moral zgoditi pravi čudež, da bi se glava po koncu obračuna s hlodom namestila tako, kot je zdaj žalostno ležala.
Andrej je bil na neposrečene poskuse prevar občutljiv. Da nekdo nekoga ubije, potem pa poskuša preslepiti ne le njih, kriminaliste, ampak tudi forenzične ekipe, izvedenca sodne medicine, preiskovalnega sodnika, državnega tožilca in cele vojske drugih, je bilo najmanj neumno. Pridobljeno znanje se je kopičilo v stoletjih, pridodane pa so jim še številne lastne izkušnje in vse bolj napredne tehnologije. Morilec pa je bil kljub temu mnenja, da je bolj premišljen in jih bo zlahka ukanil. Andrej je hudodelčevo razmišljanje dojemal kot osebno žalitev, njegovo čustveno sta nje se je po invazivnem Ferdu samo še poslabšalo. Z zoprnim glasom je o najdbi in domnevah po telefonu obvestil dežurnega. Rekel je, da ne gre za delovno nesrečo in da ne ve, kje so vsi drugi, jih pa zagotovo še ni. Jezno je pritisnil rdečo ikono za prekinitev zveze, ne da bi dežurnemu pustil do besede. Ta se je lotil ponovnega klicanja patrulje, Andreja pa je čakalo pobiranje izjav. Naloga mu ni dišala, zato je pogledal v nebo in pri sebi zaklel. Ne samo, da se je že na poroki imel slabo, zdaj se je imel še slabše. Tehtanje in ocenjevanje razpoloženja Andreja sta njegovo razpoloženje le še poslabšala.
Andrej je bil na neposrečene poskuse prevar občutljiv. Da nekdo nekoga ubije, potem pa poskuša preslepiti ne le njih, kriminaliste, ampak tudi forenzične ekipe, izvedenca sodne medicine, preiskovalnega sodnika, državnega tožilca in cele vojske drugih, je bilo najmanj neumno. Pridobljeno znanje se je kopičilo v stoletjih, pridodane pa so jim še številne lastne izkušnje in vse bolj napredne tehnologije. Morilec pa je bil kljub temu mnenja, da je bolj premišljen in jih bo zlahka ukanil.
Na poziv »Kdo je našel truplo?« se je iz skupinice, ki je za trakom nemo stala in napeto spremljala dogajanje, izluščil oklevajoči fant. Ker je bil po postavi osupljivo impozanten, je bil njegov prestrašeni, begajoč pogled že skoraj komičen. Še preden se je njegova stiska docela izrazila, je predenj stopil droben možic živčnega, mežikajočega pogleda. Čeprav si po postavah ne bi mogla biti bolj različna, je bilo očitno, da gre za očeta in sina.
»Zadeva je taka … Matic je povozil čelado … Saj je lahko brez, a veste. Ampak, zdaj ko je Bogdan tako … Bo preiskava, pa sva midva … No … Midva imava vse papirje … Rampe so polne, zato je, a ne …«
Andrej se je zmedeno oziral naokoli, očitno je bilo, da ničesar ne razume. Kakšna čelada? Kakšni papirji? Kakšne rampe? Zakaj Stane vsak drugi stavek konča na sredini in začne novega. Kako naj iz tega kar koli razume? Način njegovega govora za te konce ni bil nenavaden. Bolj kot je bil stavek nedokončan, manj se je dalo okriviti govorca. Še vedno pa se je dalo razbrati vsebino, če si poznal nekaj osnovnih gozdarskih pravil. V teh gozdnatih krajih so bile osnove gozdarstva splošno znanje. Matic je prejšnji dan po pomoti s traktorjem povozil čelado, ki jo je zaradi poletne vročine najbrž snel z glave in jo nespametno odložil na tla. Pozneje je na čelado pozabil in je ni opazil, ko se je pogreznila v travo. Zapeljal je čeznjo s traktorjem in jo polomil. Bilo je tudi res, da predpisi ne zahtevajo, da traktorist v traktorju nosi čelado. A če bi prišla delovna inšpekcija, bi bil Matic v prekršku tisti hip, ko bi traktor zapustil in se gibal po sečišču ali prostoru za začasno skladiščenje lesa (po domače rampi) brez čelade. Papirji so bili Stanetova zadnja rešilna bilka. Upal je, da se bo težavam izognil, če bo zagotovil, da sta s sinom opravila vse potrebne tečaje in da imata tudi za stroje vsa zakonsko določena potrdila. Ko je Stane začel tarnati o polnih rampah, dolgi spravilni poti in koliko več nafte se za tako vlačenje težkih hlodov porabi, Andrej ni razumel ničesar več. Zataknil se je že pri čeladi. Tako ni opazil, da je Stane krivdo valil na upravnika gozda, ki bi moral zagotoviti, da se les odvaža sproti.
Bolj kot je bil stavek nedokončan, manj se je dalo okriviti govorca. Še vedno pa se je dalo razbrati vsebino, če si poznal nekaj osnovnih gozdarskih pravil. V teh gozdnatih krajih so bile osnove gozdarstva splošno znanje.
Ferdo pa je Stanetov očitek še kako opazil in je jezno zabrusil:
»Prostora je zgoraj več kot dovolj! Če tvoj tamali ne zna rampat, pa naj vlači kilometre daleč!«
Še preden je lahko nadaljeval s svojo verbalno agresijo, ga je z glasnim »No!« utišal Andrej.
Pogledi okaranih so se usmerili v tla. Andreju je bilo jasno, da je med Ferdom in sekači napetost.
Matic je nenadoma bleknil:»Saj sem šel na tisti tvoj tečaj. Ampak je težava v odvozu.«
To je Ferda dokončno vznemirilo in je že hotel bentiti, ko so se vsi obrnili proti bližajočemu se hrupu.
