Nives Urleb o milenijcih … SSKJ jih opredeljuje kot pripadnike generacije, rojene po letu 1980, za katero je značilna zlasti visoka stopnja izobrazbe, dobro obvladanje digitalnih tehnologij, a slabe možnosti zaposlitve.
***
Ni bilo pomembno kje je, s kom je, bila je srečna, čeprav je to le začasno stanje
večna sreča
ne obstaja
le “happiness”
radost
hitro mine, tako kot takrat, ko je že drugič srečala svojo na novo pridobljeno match gospodično in bila je srečna, dokler ni radost pojenjala ob misli na to, da mora pomagati noni očistiti cementne prekate na vrtu, katerih brez Fabrizia Nikina nona Tiziana ne bi mogla zalivati rož, po toliko letih nonotove odsotnosti je čedalje manj vode priteklo po zamašeno umazani poti v šterno, iz katere je Nikina nona zajemala vodo za zalivanje svojih rož, ki so rastle v (pre)velikem številu za njene zmožnosti v tretjem življenjskem obdobju, čeprav se kljub nežnim opozorilom na starostno problematiko s strani Nike nona ni zmenila za
opažen padec
refleksov,
domišljije,
spomina,
moči,
kakršno je kljub drobnosti imela Nika in jo je nona izkoristila za opravljanje hišnih opravil v zameno za kosilo, na katero je vedno hitela, saj je čedalje težje usklajevala pomoč noni, sestrični, psu, obsedenemu čiščenju stanovanja, delu v telekomunikacijski poslovalnici, pod umetno modrikasto svetlobo ji je ostalo zelo malo časa za gospodično – z glej ga zlomka – imenom Alessandra, ravno tista zajebana, jo je prevzela na tinderju, in potem na pločniku,
kljub temu da je letela nad oblaki že po prvem srečanju, ko sta se iz pločnika odpravili proti baru Il Pane Quotidiano je Alessandra zaradi poklicne deformacije odpiranja vrat zapornikom odprla vrata Niki, kar je bilo za Niko nekaj povsem novega, to še moški niso počeli, od svojih staršev naučena hierarhične delitve spolov med moškim in žensko, Valentina kot žena, mama in ženska v heteroseksualni zvezi je vedno morala poskrbeti, da Nikinem očetu ni nič manjkalo in je imel vedno oprane nogavice v istem odtenku kot je imel obute s strani s svoje žene očiščene čevlje, kuhano kosilo, spakiran kovček, kadar se je odpravil na pot in podobne gospodinjske in malo manj gospodinjske zadeve, za vse, razen financ, je poskrbela Valentina, Aleksander pa je imel zadnjo besedo
kdaj in kje
je odločila in dala pobudo Alessandra, mogoče zato, ker Nika ni bila vajena sama prevzeti “glavne vloge”, ampak kaj pa če sta obe ženski, ali bi morala lokacijo in čas izbrati Nika, ali je ona tista, ki naj bi dala pobudo, zakaj se sploh primerja s komerkoli po hierarhiji in se obremenjuje ali v odnosu bolj pripada Aleksandru ali Valentini, takšen vzorec si mora izbiti iz glave in začeti
zdrav odnos
enakovrednosti
v razmerju,
ne glede na spol
ni bilo jasno, kako naj postopa v dogovarjanju glede zmenka preko whatsapp-a na katerega sta prešli – za lažjo komunikacijo – iz tinder-ja, govorili sta tudi o tem, kaj dela ženska in kaj moški, kaj delata ženska in ženska je bilo že takoj ob dopisovanju jasno, da bo Alessandra skrbna do Nike in ta skrb ji je ugajala, čeprav je bilo to zanjo nenavadno in za Alessandro običajno, saj je skrbela za svojega sedemnajst let mlajšega brata, depresivna mama zaprta v psihiatrični bolnišnici na otoku, na Siciliji, od koder je izvirala njena družina, ni mogla skrbeti za svojega takrat še majhnega sina, zato je vlogo prevzela Alessandra, ki je v sebi nosila del Aleksandra in del Valentine, njen oče ne ve, samo sumi, da jo zanimajo ženske kakršna je Nika, in s katero sta že prvi dan tri ure preživeli za mizo v kafiču, kljub polomljeni angleščini Alessandre in polomljeni italijanščini Nike, ob pomoči google translate aplikacije se je Nika zabavala, potem ko je prepoznala pozitivno naravnano norost pri Alessandri, ženska je začela mahati sredi lokala z vložkom v roki, ker se ni spomnila, kako se reče v angleščini, da mora na stranišče zamenjati vložek, kar je bilo nekaj povsem normalnega in za njuno generacijo nesramujočega, s pomočjo pisanih kred in črne tablice v lesenem okvirju, katero je Alessandra prinesla v bar, in ji je bila v veliko pomoč pri razumevanju dela v zaporu, saj si je z njeno pomočjo narisala tloris celotnega območja, tako da je bilo Niki jasno, da v primeru opravljanja dela pri vstopu v območje zapora lahko Alessandra uporablja telefon, kadar pa opravlja delo paznice v notranjosti zapora pa so telefoni prepovedani, kar je pojasnilo, zakaj tudi po več ur ne odpisuje na whatsapp-u, obe sta se trudili biti manj obsedeni z uporabo telefona, za razliko od ostalih milenijk*, čeprav si je Nika želela sprožilcev drugih oseb preko aplikacij, kljub neuporabi facebook-a in instagrama,
je potrebovala
zaželjenost v družbi,
sprejemanje,
pohvale,
biti vidna,
vzbuditi zanimanje, kar ji nikoli ni uspelo doseči pri Aleksandru, saj je bil večino njenega odraščanja in posebej v času pubertete v Maliju odsoten, in se je zaganjal v čiščenje zemlje, ker si je tudi on želel biti
viden,
pohvaljen,
sprejet,
zaželjen v družbi
generacije x, črka x kot ustrezna označitev generacije osebkov z opranimi možgani, ki jim je najpomembnejša vrednota delo, zaslužek, ugled v primeru Aleksandra ne sme pasti pod nivo redno zaposlenega človeka z redno plačo, kar je pričakoval tudi od Nike, ki se je borila proti postavljenim, privzgojenim standardom, in na način, da je javno odpirala nabor tem, od kapitalizma do pomena LGBT aktivizma na in po druženjih na dogodkih, in je to počela predvsem s svojim pisanjem, kjer je občutila posebno svobodo in pridobila dovoljenje izražanja mišljenja v krogu njej ljubih ljudi,
stran od Aleksandra,
njegove omejenosti,
obsojanja,
površinskega komentiranja
njega in njegovih, počutila bi se osramočeno, če bi šla skozi vas, kjer sta prebivala Alessandrina starša, ker ona razmišlja široko in si širi obzorja z branjem, učenjem, pisanjem, udeleževanjem, spoznavanjem različnih kultur, pa tudi skupin v še vedno omejenem, čeprav precej večjem prostoru kot ga je poznala do sedaj, in ta večji prostor je bil zanjo Trst, kljub baby gangom, kot je bila zanjo primorska, je lahko bila srečna in je lahko letela, letela pa je med svojimi drugačnimi, razgledanimi, brez komentiranja, da si neumen, če se odločiš za psihiatra, namesto za tv naročnino, slednjo lahko cel mesec gledaš za petdeset evrov, kolikor je obisk psihiatra stal Niko, ker se v tem primeru ni želela posluževati javnega zdravstva, saj se je tam počutila kot iztirjenci v Alessandrinem zaporu, saj je s tem že imela težave pri opravljanju zdravniškega potrdila za delo, bi najraje vse zamolčala, ob Alessandri pa ni bilo razloga za molčanje, ker je tudi ona poznala tabuizirano tematiko psihičnih obolenj, tabuizirano izvenzakonsko istospolno zvezo, kaj šele posvojitev otrok istospolnih parov v Italiji, sta spoznavali področja nerešenih vprašanj vsakdanje lahkotnejšega življenja nove generacije, o katerih prejšnja generacija ni spregovorila dovolj na glas, o katerih se ni dovolj pisalo, o katerih je še vedno premalo izpostavljenosti za premik iz con udobja v poznavanje in kopičenje, predvsem želje po dodatnem znanju za lažje razumevanje generacije x z generacijo y, ki naj bi razumela vse, kar se je zgodilo prej in potem, ne glede na stanje v trenutnem času.
milénijec – samostalnik moškega spola
pripadnik generacije, rojene po letu 1980, za katero je značilna zlasti visoka stopnja izobrazbe, dobro obvladanje digitalnih tehnologij, a slabe možnosti zaposlitve
(SSKJ)
