Fotografija: Pexels – Rahul Pandit
Avtorica: Hanan Issa
Kakšne barve si?١
Po Nazik al-Malaiki
Zdaj je tisti sijoči, dozoreli poletni čas.
Grmovje se pripogiba, da nam poda
gnijočo malino ali robide,
ki pridejo prehitro, in spet razmišljam o smrti.
O tem, kako so mladički flamingov rojeni sivi,
prehranjevanje jim prinese njihovo barvitost.
Nan mi je rekla, da je njen obraz zemljevid posušenih rek.
Ob kotičkih njenih oči sem videla
nekatere stare poti vode.
Zakaj temu pravimo modro?
Ta izmišljena barva,
نعم ويغيّر الوانَهُ ٢
bolj mi je bila všeč, ko je bila vinsko temna,
grešni ocean. Še vedno se jesenski plimni val požene
proti meni in mojim škripajočim kolenom.
Preveč me je sram vprašati, ali je mladiček pojedel dovolj,
da bi se obarval rožnato, saj zmorem obdelovati le
goste rdeče, rumene in modre arabščine.
Ne vem, kako odgovoriti, ko nekdo vpraša,
»Kakšne barve si?«
Pogooglam, kako reči »listi so akhdar« ٣
ampak ali lahko govorimo o krvavečih oljkah?
Kako vsi vpijemo v sonce,
ko se vedno več peska stekleniči.
Ljubim zeleno, res, a obstaja rima
med sokom lubenice in krvjo.
Shlawnich٤, Nan? Se spomniš
tistih kapljic arabščine, ki smo te jih učili?
Spet razmišljam o spominu.
Kako drugi drvijo naprej v učenje jezikov,
medtem ko jaz ostajam pri mrhovini ob cesti. Sivim.
Kako bom ohranil/a besedo za poletje
ali morje ali genocid, če podedujem Nanino pozabljanje?
Morda bi morala najti dagga٥, da si tetoviram
besedo za morje na brado. Morda bom pozabila,
a vsaj bomo imeli morje.
Zakaj mu pravimo modro? Ta izmišljena barva,
نعم ويغيّر الوانَهُ ٦
Da, vsaj imamo morje. In razliva se, zapolnjuje moja usta.
Pesničin pripis
Nazik al-Malaika je bila pionirka svobodnega verza v arabski poeziji, njeno pisanje pa se pogosto izmika tistim, ki ga želijo kategorizirati. Ponavljajoča se tema v njenem delu, ki me je nagovorila, je bila, kako zelo si je prizadevala postaviti v središče izkušnje žensk — tako tistih, ki jih je poznala, kot anonimnih žensk, ki jih je srečevala na bagdadskih ulicah. Bila je tiste vrste premišljevalka, ki je »pred svojim časom«, saj je odločno odmikala svoje razlage feminizma od tega, kar je Zahod govoril o pravicah žensk. Namesto tega je skušala razumeti, kako enakost izgleda za Arabko in za druge arabske ženske.
Kot nekdo, ki se težko natančno opredeli — kot oseba in kot pisateljica — me je pritegnilo njeno zavračanje predalčkanja, prav tako pa njeno napredno raziskovanje vloge in pravic žensk. Ostaja radikalno raziskovati feminizem, ne da bi se bilo treba vrteti okoli zahodnih idej o enakosti. Ostaja radikalno raziskovati feminizem, ne da bi se bilo treba vrteti okoli zahodnih predstav o enakosti.
Spoštovala je kompleksne konstrukcije in pravila arabske pesniške tradicije, vendar pa ni dovolila, da bi to zavrlo njeno radovednost ter občutek za igro in ponovno izmišljanje. Lani sem kot državna pesnica Walesa začela projekt z naslovom »Cerdd Tafod Arall / Glasba drugega jezika«, katerega cilj je bil raziskati cynghanedd, kompleksen pesniški meter v valižanskem jeziku, ki je s svojim skoraj znanstvenim pristopom k prelivanju jezika v harmonijo prek zlogovnih ponovitev in rime navdihnil pesnike, kot sta Gerard Manley Hopkins in Dylan Thomas. Kot materna govorka angleščine, ki spoštljivo brklja po svetu cynghanedda, sem se znova in znova vračala k delu in besedam Nazik al-Malaike po motivacijo. Pogosto si predstavljam, kako sedim z njo in se pogovarjam o družbeno-kulturni izravnalni moči svobodnega verza ter o razvitih oblikah, ki iz njega izhajajo, kot je govorjena poezija. Kako dopuščanje igrivega pristopa k formi in tradiciji drži odprta vrata, ki so bila prej zaprta s strani tistih, ki so se skrivali za krinko ohranjanja in obrti.
Iz mnogih razlogov nisem blagoslovljena z naklonjenostjo do kateregakoli od svojih dediščinskih jezikov (valižanščine in arabščine), in vendar me zapuščina Nazik al-Malaike opominja, naj bom radovedna ter mi daje dovoljenje, da se kot pisateljica igram s pesniškimi darovi svojih dediščinskih jezikov in jih vpletem v svoje delo.
Ta pesem časti njen vpliv na moje lastno pisanje — ona je v središču, tako kot moja ljuba nana, ki se spopada s komunikacijo, ko živi z demenco in posledično izgubo jezika.
Opombe:
١ – V iraški arabščini dobesedni prevod vprašanja »kako si?« pomeni »kakšne barve si?«
٢ – »Da, spreminja barvo« — iz pesmi Nazik Al-Malaike In še vedno imamo morje (“And We Still Have The Sea), prev. Emily Drumsta
٣ – Zelena
٤ – Prečrkovanje vprašanja »kako si?« v iraški arabščini
٥ – Tradicionalno ženske tetovatorke v Iraku
٦ – »Da, spreminja barvo«
Avtorici Hanan Issa in urednici ArabLit, kjer je bila pesem objavljena 27. oktobra 2025, se zahvaljujemo za dovoljenje za objavo. Iz angleščine prevedla GBO.
