Fotografija: https://french.columbia.edu/content/maryse-conde
Gvadelupska pisateljica Maryse Conde, 11. februar 1937 – 2. april 2024
»V življenju boš trpela. Zelo. Zelo.« Besede, ki so me navdajale z grozo je izgovarjala umirjeno, skoraj z nasmehom na obrazu. »Boš pa preživela!«
To me ni potolažilo! Ampak iz sključene, zgubane pojave Man Yaye je vela tolikšna moč, da se ji nisem upala oporekati.
Man Yaya me je naučila o zeleh.
O tistih, ki uspavajo. O tistih, ki zdravijo rane in čire.
O tistih, ki tatove prisilijo, da se pokesajo.
O tistih, ki pomirijo epileptike in jih zazibajo k srečnemu počitku. O tistih, ki so v usta besnih, obupanih in samomorilnih položile besede upanja.
Man Yaya me je naučila poslušati veter, ko se dvigne in zbere svoje moči nad kolibami, ki jim grozi z uničenjem.
Man Yaya me je naučila o morju. O gorah in vzpetinah.
Naučila me je, da vse živi, da ima vse dušo, sapo. Da moramo vse spoštovati. Da človek ni gospodar, ki iz konja nadzoruje svoje kraljestvo.*
Odlomek je iz klasičnega dela Maryse Condé Moi, Tituba sorcière, noire de Salem (Jaz, čarovnica Tituba, črnka iz Salema)
Pariz: Gallimard, 1986
ISBN : 9782070379293
Njeno prestižno delo je bilo nagrajeno leta 2018, ko je prejela alternativno Nobelovo nagrado za književnost. Leta 2021 je podelila svetovno nagrado Cino Del Duca. Od takrat je bil njen glavni roman, objavljen pri Mercure de France, Moi, Tituba, sorcière, noire de Salem, preveden v več kot petnajst jezikov.
Roman pripoveduje zgodbo o Titubi, hčerki sužnja, ki je bila ena od žensk, obsojenih na sojenju čarovnicam v Salemu leta 1692. To je usoda ženske v nenehnem boju proti zatiranju in odsotnosti svobode v času prvega upora sužnjev.
Condejeva, rojena 11. februarja 1934 v Pointe-a-Pitreju, je pisala o rasizmu, seksizmu in množici drugih temnopoltih identitet, bila pa je tudi ena prvih, ki je opozorila na korupcijo novih neodvisnih afriških držav.
Njena prva knjiga “Heremakhonon”, kar v zahodnoafriškem jeziku malinke pomeni “Čakanje na srečo”, je leta 1976 povzročila toliko kot škandal. Condejeva v njej “opisuje razdejanje, ki ga je povzročil kolonializem in postkolonialni kaos v jeziku, ki je hkrati natančen in prepričljiv”, so leta 2018 sporočili iz Nove akademije.
“Zelo sem vesela in ponosna na to nagrado,” je takrat dejala Condejeva. Guadeloupe, čezmorski del Francije, “se omenja le, ko so orkani ali potresi”, je dejala.
