Fotografija: Maja Drolec
Imogen Kealey; Osvoboditev, Hiša knjig, Založba KMŠ, Maribor 2020
Imogen Kealey je psevdonim, ki ga uporabljata dva avtorja, in sicer Darby Kealey in Imogen Robertson. Darby Kealey je scenarist iz ZDA, medtem ko je Imogen Robertson britanska pisateljica, znana po svojih zgodovinskih romanih, za katere je prejela tudi vrsto prestižnih nagrad. Skupaj sta pod imenom Imogen Kealey napisala roman Osvoboditev (v izvirniku Liberation), ki temelji na resnični zgodbi o Nancy Wake, avstralski vohunki in članici francoskega odpora med drugo svetovno vojno.
Nancy Wake, neustrašno borko za osvoboditev Francije, je gestapo poimenoval Bela miš duh, senca, nočna mora. Bila je ena najbolj iskanih oseb s strani gestapa, predvsem zaradi njenega pogumnega in izjemno učinkovitega dela v francoskem odporniškem gibanju. Zgodba se osredotoča na njen prehod od recimo temu običajne ženske do ključne figure v odporniškem gibanju. Njen pogum, neustrašnost in strategije, ki se jih je posluževala, in s katerimi je pomagala sabotirati nacistične operacije in osvoboditi Francijo, uživajo občudovanje. Očitno je torej, da gre za heroinjo ali kot je o njej zapisala Amanda Craig: »Bela miš je junakinja odporniškega gibanja, katere pogum, drznost in bistrost so se zapisali med legende.«
Nancy Wake, neustrašno borko za osvoboditev Francije, je gestapo poimenoval Bela miš duh, senca, nočna mora. Bila je ena najbolj iskanih oseb s strani gestapa, predvsem zaradi njenega pogumnega in izjemno učinkovitega dela v francoskem odporniškem gibanju
Nancy je že šestnajstletna odšla od doma (stran od staršev, ki je niso marali, oče je zapustil ženo in šest otrok), iz Avstralije je prebežala v Ameriko in nato v Francijo. Dogajanje v romanu je postavljeno v Marseille, tik pred drugo svetovno vojno.
Roman se prične na njen poročni dan; poročila se je s Henrijem Fiocco, premožnim industrialcem. V romanu beremo, da se je Henri zaljubil vanjo: “/…/ bilo je, kakor da z odrezane pečine stopiš v dih jemajoči objem oceana /…/.” Menda jo je ljubil do konca njenega življenja. “Ta mladenka je v njegovo življenje treščila kot meteor in za seboj puščala takšen kaos.” V romanu beremo tudi, da je ni izdal, četudi so ga mučili do smrti.
Antagonist romana
Glavni antagonist v romanu je Major Markus Fredrick Böhm. Kot visoki uradnik gestapa, nacistične tajne policije, je Böhm zadolžen za lov na člane odpora in njihove vodje, vključno z Nancy Wake. Njegov lik predstavlja neomajno odločnost nacističnega režima. Zada si cilj, da bo uničil odporniško gbanje in zatrl vsak poskus odpora, ali kot beremo v romanu: “počistil/bo/ Marseille”. Böhm je inteligenten in neusmiljen napsrotnik. Ujetnike je na primer mučil tako dolgo, da so izdali prebežnike ali upornike – borce za osvoboditev svoje domovine. Delavec v Henrijevi tovarni izda Henrija in Nancy, da denarno pomagata pri odporu, zato Henrija zaprejo, pretepajo ga, obiščeta ga sestra in oče, naj vendarle ravna tako, da se bo rešil, a ju spodi. “Sojetniki pojejo marsejezo, on pa leži na okrvavljenih ploščicah in posluša glasove svojih razcapanih angelov.”
Njegova inteligentnost dodaja k napetosti zgodbe, pri čemer je najbolj ogrožena Nancy. Hkrati njegov lik simbolizira zlo nacističnega režima in je v zgodbo postavljen s točno določenim namenom – predstavlja oviro, ki jo mora prečiti Nancy, in skupaj z njo tudi njeni sodelavci, ki se borijo za osvoboditev.
Hkrati njegov lik simbolizira zlo nacističnega režima in je v zgodbo postavljen s točno določenim namenom – predstavlja oviro, ki jo mora prečiti Nancy, in skupaj z njo tudi njeni sodelavci, ki se borijo za osvoboditev.
Nancy končno uspe pobegniti. Zbeži v London, kjer se pridruži SOE – Službi za posebne operacije. V Francijo se vrne kot izurjena agentka, ki si mora za začetek pridobiti spoštovanje nekaterih najbolj zakrknjenih odpornikov, nato pa jih taktično pripraviti na dan D – invazijo zavezniških sil.
Med begom izgubi torbico z dokumenti in zaročnim prstanom. Čeprav ji je žal, je osredotočena na svoj cilj: hoče se pridružiti uporniški enoti, a naleti na pomisleke moških kolegov. Majorju, ki ji navrže očitek: »Toda vaša ženskost …«, se upre: »In s tem mislite kaj? Mojo vagino? A to, da imam vagino, pomeni, da ne znam držati pištole? Voditi varne hiše? Prepešačiti gorske verige? Dejstvo, da imam vagino, ne pomeni drugega, kot da sem se vse to naučila početi v čevljih z visoko peto.«
Nancy se je kasneje javila za sodelovanje v boju – Operacije Svobodne Francije, ki jo je vodil general Charles de Gaulle. Operacija je bila del večjega odporniškega gibanja proti nacistični okupaciji Francije med drugo svetovno vojno. Njeno sodelovanje v Operaciji Svobodne Francije je zajemalo usklajevanje z zavezniškimi silami, pomoč pri organizaciji in opremi odporniških enot ter sodelovanje v neposrednih spopadih proti okupatorskim silam. Pri tem je večkrat naletela na nerazumevanje, predvsem pa na posmeh moških kolegov (njeno oprsje moti skoraj vse oficirje, zato se umakne, v določenih trenutkih pa si s ponosom namaže ustnice z rdečo šminko in se obuje v salonarje z visokimi petami). Vidimo njena prizadevanja; izpopolnjuje se na primer v vojaškem znanju in fizični kondiciji. Skoraj osupljivo je, da je edina ženska v skupini. V romanu je poudarjeno tudi, da je bila pred vojno novinarka časopisa Hearst, z denarjem svojega moža Henrija Fiocce v Marseillu je vzpostavila mrežo odpornikov.
Pri tem je večkrat naletela na nerazumevanje, predvsem pa na posmeh moških kolegov (njeno oprsje moti skoraj vse oficirje, zato se umakne, v določenih trenutkih pa si s ponosom namaže ustnice z rdečo šminko in se obuje v salonarje z visokimi petami).
Sodelovanje z Londonom
V romanu je precej pozornosti posvečene tudi njenemu sodelovanju z Londonom, saj je bila Nancy prek britanskih obveščevalnih služb, zlasti prek SOE, usposobljena in poslana nazaj v Francijo kot agentka. SOE je bila britanska tajna organizacija, ustanovljena z namenom izvajanja tajnih operacij, sabotaž in podpore odporniškim gibanjem v okupirani Evropi. Nancyjina povezava z Londonom je bila ključna za njeno delovanje v odporniškem gibanju, saj je preko te zveze prejela potrebno usposabljanje, opremo in podporo za svoje misije. Londonski SOE je na primer koordiniral njene aktivnosti in ji zagotavljal potrebne vire za izvajanje sabotažnih operacij proti nacistističnemu okupatorju. Poleg tega je Nancy prek svoje zveze z Londonom lahko komunicirala z zavezniškimi silami in dobivala pomembne informacije, ki so bile ključne za načrtovanje in izvedbo odporniških dejavnosti. Ta povezava je poudarjala njeno vlogo kot ključno vez med zavezniškimi silami in francoskim odporniškim gibanjem, kar je bilo bistveno za uspeh številnih operacij.
Roman Osvoboditev pa izpostavi še eno zelo pomembno plat Nancyjine osebnosti. Prijateljstvo med Nancy Wake in Denisom Rakeom, imenovanim Denden, je zelo globoko in pristno. Denis Rake je resnična zgodovinska osebnost. Bil je britanski vohun in sodelavec SOE. V romanu je Denden predstavljen kot gej, kar dodaja pomemben element k njegovi osebnosti in dinamiki njegovega odnosa z Nancy. Njuno prijateljstvo je zaznamovano z medsebojnim spoštovanjem, zvestobo in zaupanjem. Nancy in Denden delita skupno poslanstvo v boju proti nacistom, kar njuno prijateljstvo še bolj poglobi. Kljub nevarnostim, si nudita čustveno podporo in tovarištvo.
V romanu je Denden predstavljen kot gej, kar dodaja pomemben element k njegovi osebnosti in dinamiki njegovega odnosa z Nancy.
Nancyjina moralna dilema
Dodeljena jima je posebna naloga. S padalom pristaneta v Franciji, Nancy zbere specialno skupino najbolj izurjenih mož, jim razloži načrt. Njhova naloga je, da razstrelijo oddajnik. Nancy se tedaj prvič sooči z ubijanjem, kar odraža tudi njeno kompleksno čustveno in psihološko stanje. Kljub njenemu izjemnemu pogumu in odločnosti v boju proti nacistom, je zanjo ubijanje in travmatično. Na eni strani gre za pragmatizem in na drugi za potrebo po osvoboditvi: Nancy se zaveda, da je ubijanje del vojne in nujen del njenega poslanstva, da bi pomagala osvoboditi Francijo. Prisiljena je torej sprejeti, da je nasilje neizogibno, če želi doseči svoje cilje.
Nancy se torej sooča z moralnimi dilemami glede ubijanja. Medtem ko razume potrebo po nasilju v kontekstu vojne, se bori z idejo, da mora vzeti človeška življenja. Ta morali konflikt je torej stalna tema, ki prežema roman. In ravno v luči tovrstnih moralnih dilem Nancy prejme podporo svojih tovarišev; prvi med njimi je zagotovo Denden. Prijateljstvo in skupna predanost cilju ji torej pomagata prečiti čustvene stiske, povezane z ubijanjem. Vse te plasti skupaj ustvarjajo celovit in realističen prikaz Nancyjinega soočanja z nasiljem v vojni. Ne gre za to, da beremo le o njeni odločnosti, neustrašnosti ali kot razmišlja eden od njenih kolegov: »Usekala je kot kobra, jebenti, vam povem! Z desno dlanjo v vrat, pa je bilo po njem. Začeli so verjeti vanjo, čeprav je bila ženska: »Tistega ogromnega nemškega prasca je ubila z eno potezo. Pomislil sem, da mu bo glava odpadla in se odkotalila … bunk, bunk…« Vidimo tudi njeno človečnost in ranljivost.
Pričevalka krutosti
V romanu se zastavi tudi pomembno vprašanje, čemu je Nancy tako zelo sovražila naciste? Za to je očitno imela globoko osebni razlog. Nancy je nekakšna pričevalka krutosti. Bila je priča brutalnim dejanjem, vključno z množičnimi aretacijami, mučenji, usmrtvitvami in nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Te grozote so jo globoko pretresle. Po drugi strani je bila Nancy strastna zagovornica svobode in človekovih pravic. Nacistični režim je predstavljal vse, kar je nasprotovalo njenim vrednotam: represijo, tiranijo, rasizem in krutost. V vojni je izgubila številne prijatelje in tovariše zaradi nacističnega režima. Te osebne izgube so jo še bolj motivirale za boj proti nacistom. Njeno sovraštvo do nacistov torej ni bilo rezultat politične in vojaške strategije, temveč je bilo tudi globoko osebno in čustveno motivirano. Prizor, ko spozna, da je stražar, ki ga je ubila, povsem navaden moški, je osupljiv: »Morala bo žrtvovati … kaj? En vogal svoje duše.«
V romanu se zastavi tudi pomembno vprašanje, čemu je Nancy tako zelo sovražila naciste?
Naslednja operacija, v katero je bila vpletena, je bila rušenje viadukta. S pomočjo navodil iz Londona je ustavljala Nemce, ki so prodirali na jug Francijo. Tedaj je postala polkovnica. S kolesom je pripeljala radijski sprejemnik, ko so ostali brez svojega. To je lahko uspelo samo njej, ki je bila ženska, manj sumljiva na kontrolnih točkah, in zelo požrtvovalna, saj je morala premagati ogromen vzpon.
Našla je tudi majorja Bӧhma, ga zarezala po obrazu in kasneje, – ob invaziji zavezniških sil – uničila, tako se je maščevala za Henrijevo smrt, za njun uničen dom, za vse, kar je pretrpela med vojno.
Ko se je vojna končala, je izvedela, da so njenega moža Henrija Fiocca, mučili do smrti. Gestapo ga je mučil, da bi izsilili informacije o Nancy in njenih sodelavcih, vendar ni nikoli izdal nobenih informacij. Henrijeva smrt je bila za Nancy globoko travmatična in je dodatno poudarila njen odpor do nacistov in potrdila njeno prepričanje o pomenu njenega boja. Ta tragični dogodek je seveda osvetlil žrtve, ki so jih utrpeli tisti, ki so se borili proti okupaciji.
Henrijeva smrt je bila za Nancy globoko travmatična in je dodatno poudarila njen odpor do nacistov in potrdila njeno prepričanje o pomenu njenega boja.
Kadar je bilo Nancy hudo, beremo v romanu, se je spominjala tiste noči na začetku, ko še ni vedela, kaj jo čaka v vojni, na Piccadillyju, ko se je skrbno naličena in v najlepši obleki odpravila ven, vedoč, da bo naslednjih nekaj ur preživela s prijatelji, pila šampanjec in povzročala kar največ težav.
Roman Osvoboditev je izvrstno napisana zgodba o junakinji. Temelji na resnični zgodbi o Nancy Wake, eni izmed najbolj izjemnih žensk v odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno. Poleg tega roman združuje različne elemente – od napetih vojaških akcij in vohunskih operacij do osebnih dram in čustvenih konfliktov. Ta mešanica žanrov omogoča potopitev v osebno zgodbo in razumevanje vojnih dogodkov kot osebne izkušnje protagonistov. Roman seveda prispeva tudi k ohranjanju spomina na ključne zgodovinske osebnosti in dogodke, ki morda niso znani širši javnosti. Ne preseneča torej, da je doživel tudi komercialni uspeh. Sposobnost avtorjev – združiti zgodovinsko natančnost z vznemirljivo pripovedjo, je zagotovo prispevala k njegovi priljubljenosti.